Nemčija ima velike gospodarske težave. Ki pa so bile povzročene z napačnimi politikami zadnjih vlad in z bolečo nekompetentnostjo sedanje mavrične vlade. Zato ne preseneča populistični politični odziv v Nemčiji s krepitvijo desnega in levega populizma. Pri čemer pa ta prihaja predvsem iz “novih dežel”, iz nekdanje socialistične Vzhodne Nemčije. Prebivalci nekdanjih socialističnih držav so, kot je pokazala tudi raziskava, ki sva jo nedavno naredila s kolegom na vzorcu OECD držav, bistveno manj tolerantni tako na ekonomske kot na kulturne (migracije) dejavnike.
Glede Nemčije je seveda lahko biti zgrožen ali vsaj neprijetno vznemirjen z meteorskim vzponom zelo desne AfD, sploh če si naredimo miselne projekcije evolucije protitujskega elementa v smeri fašizma. Toda Sahra Wagenknecht (voditeljica BSW – Zavezništva SW) je bistveno trši oreh. Wagenknechtova je zanimiv fenomen eklektičnega politika, ki odlično dojema aktualne težave in frustracije navadnih ljudi in jih nadgradi s strateškim razmislekom na ravni države. Wagenknechtova je na eni strani socialistična levičarka s posluhom za socialne težave ljudi, na drugi strani pa zagovornica tradicionalnih vrednot, skupnosti in nacionalne suverenosti. Je zanimiva mešanica socialistične levičarke in kulturne konzervativke, zato okarakterizacija kot “levičarske konzervativke”.

Zanimiva je njena kritika levičarskih strank (SPD in njene bivše Die Linke): pravi, da so se leve stranke odmaknile od problemov navadnih ljudi in delavskega razreda, da so postale zagovornice moderne potrošniške družbe in kulturnih in moralnih vzorcev ter zahodne kulturne hegemonije. Še več, pravi, da so se leve stranke iz nekdanjih liberalnih strank prelevile v avtokratske stranke s forsiranjem lastnih kulturnih in moralnih vzorcev.
Wagenknechtova je tudi kritična do nemške vladne “zelene” politike (pravi, da samo z OVE in brez jedrske energije ni mogoče izvesti zelenega prehoda) in politike glede spolne afirmacije. Prav tako je Wagenknechtova za premirje z Rusijo.
No, s temi političnimi vrednotami in programom bi bila Wagenknechtova zanimiva opcija tudi za Slovenijo. Jaz bi k njenemu miksu dodal še element podjetnosti. Za socialno, podjetno in suvereno Slovenijo.
Spodaj je dober komentar Thomasa Fazija.

Nadaljujte z branjem→

Prejšnji teden je hrvaški Forbes objavil, da je slovenski minister za delo Luka Mesec zagrozil, da bi lahko Slovenija sprožila ukrepe proti Hrvaški na ravni EU, ker vse več slovenskih podjetij zaradi ugodnejše zakonske rešitve za podjetja, ki pošiljajo delavce na tuje trge, napoveduje morebitno selitev poslovanja na Hrvaško. Gre za še eno v seriji na videz dobronamernih, vendar škodljivih potez ministrstva za delo, ki uničujejo slovenske izvoznike.

Nadaljujte z branjem→

… če poslujete s kriptovalutami ali imate digitalno platformo za komunikacijo. To je nauk zgodbe o aretaciji Pavla Durova, ustanovitelja Telegrama (državljana Združenih Arabskih Emiratov, ki je pred leti dobil francosko državljanstvo po posebnem postopku in ki naj bi ga v past zvabil francoski predsednik Macron s povabilom na večerjo).

No, problem EU je, da je v svojih aktivnostih prepotentna. Daje si preveliko težo glede na njeno zelo majhno težo v svetovni populaciji ali svetovnem BDP (zgolj 15 % po metriki BDP po kupni moči). Kateremu lastniku digitalne platforme ali izdajateljem kripto valut bo še mar, če ena EU sprejema restriktivne ukrepe glede obojega? Kdo je EU?

Just wait for it. A European Union country will soon issue an arrest warrant for Satoshi Nakamoto, who will stand accused of having invented a platform which he has persistently failed to control.

The crypto industry should be very concerned about the arrest in Paris of Pavel Durov, the founder of Telegram. It’s not only the fact that Telegram is the second most popular platform for the crypto industry after X.

It’s the fact that what happened to Durov could soon happen to any crypto CEO — and indeed any tech entrepreneur.

Durov was arrested, broadly speaking, because of his failure to fight illegal content on his social media platform. The EU Digital Services Act makes operators of digital platforms responsible for the content.

Thierry Breton, the EU industry commissioner, even went so far as to write to Elon Musk earlier this month.

He told the tech billionaire that his interview with former President Donald Trump would constitute a violation of the act, presumably on the grounds Trump disseminates falsehoods the moment he opens his mouth.

Brussels later denied that it had given Breton permission to send the warning to Musk.

Nadaljujte z branjem→

No, to je razlog, zakaj bo Trump letos (zelo verjetno) zmagal na ameriških predsedniških volitvah: inflacija je slaba in desni volilci za inflacijo vedno krivijo vlado.

Trumpu ni treba nič drugega kot govoriti o “Bidnovi inflaciji”

Dobra analiza ruskega “razvojnega” modela v zadnjih treh desetletjih. Modela, ki je bil všečen zahodnim državam in nekaj desetim ruskim oligarhom (ki so uživali v žarometih elite na zahodu). Toda ta model Rusiji ni prinesel razvoja, pač pa zgolj ozko koncentrirano gospodarstvo brez pomembnega domačega tehnološkega razvoja in inovacij in brez razvite industrije. In s tem seveda veliko uvozno odvisnost pri kapitalskih in potrošnih dobrinah.

No, tega modela je očitno konec. Rusija se bo morala spet industrializirati. Zato so bile zahodne sankcije po ruski invaziji na Ukrajino najboljša stvar, ki se je iz razvojnega vidika lahko zgodila Rusiji.

Pa recite, da se je profesor mednarodnih odnosov John Mearsheimer leta 2015 zmotil…

With Glenn Diesen, John Mearsheimer, Chas Freeman, Jeffrey Sachs & Lawrence Wilkerson

Čez vikend se je na twitterju razvila zanimiva debata ob dejstvu, da naj bi Češka po realni blaginji (BDP na prebivalca po kupni moči; v nadaljevanju BDP per capita PPP) prehitela Slovenijo. Glede na to, da so bile tiste šte ilke zbrane iz različnih virov (problem razlik v metodologijah), je spodaj kratka primerjava nekdanjih socialističnih držav iz Vzhodne in Srednje Evrope po BDP per capita s podatki iz istega vira (Eurostat). Prva slika spodaj kaže primerjavo nekdanjih socialističnih držav po kazalcu realnega BDP per capita (stalne cene iz 2010). Slika kaže, da je bila Slovenija med vsemi nekdanjimi socialističnimi državami vedno najbolj razvita in da je to prednost realno obdržala. Najbližja zasledovalka Češka se je vmes Sloveniji sicer močno približala, vendar je do izbriha Covida. Slovenija je (skupaj s Poljsko) Covidno krizo med vsemi najbolje obvladala. Zasluga gre tedanji Janševi vladi in velikemu stimulus programu, ki je Slovenijo že v drugi polovici 2020 potegnil iz krize. V času janševe vlade so tudi zaštartali velike infrastrukturne projekte (Drugi tir, druga cev predora Karavanke), kar je poganjalo rast tudi po letu 2020.

Zgornja slika tudi kaže temno plat slovenske gospodarske dinamike po finančni krizi iz 2008. Slovenijo je kriza podobno prizadela kot druge države (razen Poljske in držav Zahodnega Balkana), vendar so v ostalih državah krizo hitro rešili, čemur je sledilo (bolj ali manj) hitro okrevanje. V Sloveniji smo s sanacijo bank čakali 5 let, kar je krizo podaljšalo na 5 let (okrevanje se je začelo šele v drugi polovici 2013) in potrebovali smo 10 let, da se vrnemo na raven realnega BDP iz leta 2008.

Zelo zanimiva je še “teflonska” gospodarska dinamika Poljske. Poljsko gospodarstvo je najbolj neobčutljivo evropsko gospodarstvo na krize. Poljska je svojevrsten fenomen. Ni je prizadela niti tranzicijska kriza iz začetka 1990-ih (ko je Slovenija izgubila 20 % BDP, nekatere države pa tudi do 60 % BDP), niti finančna kriza iz 2008, tudi Covidna kriza iz 2020 jo je komaj oplazila. Poljska je res svojevrsten fenomen po svoji robustnosti gospodarstva (več kasneje). 

Nadaljujte z branjem→