Zgodba Belle Hadid je zelo zanimiva iz večih vidikov. Prvi je to, kar smo lahko spremljali zadnje dneve. Namreč Adidas je najel manekenko Bello Hadid, ki je napol Palestinka, za oglaševalsko kampanjo za retro športne copate, ki se nanašajo na olimpijske igre leta 1972 v Münchnu. Nato pa se je prejšnjo soboto Adidas po pritiskih Izraela odločil, da umakne oglaševalsko kampanjo z Bello Hadid. Izrael je namreč kritiziral izbiro Hadidove. Obtožil jo je sovražnosti do Izraela in opozoril, da so palestinski napadalci na igrah v Münchnu ubili 11 izraelskih športnikov. Adidas se je danes opravičil za referenco v kampanji na olimpijske igre 1972, opravičil se je tudi Belli Hadid, vendar oglaševalske kampanje ni obnovil. Adidas ima sicer “nesrečno” nacistično preteklost (CBS):

Adidas has a history of Nazi ties. The company’s founders, brothers Adolf “Adi” and Rudolf Dassler, were members of the Nazi party. According to Adi Dassler’s biography on the Adi & Käthe Dassler Memorial Foundation website, the brothers were pressured to join the party to maintain their company. Adi Dassler also supervised the Hitler Youth Sports league in the town where the company was headquartered, according to the foundation.

Druga zanimivost, povezana s Bello Hadid, pa je “nesrečna skupna zgodovina” z Židi. Stari starši Belle Hadid so namreč pred 70 leti sprejeli v svoj dom v Safadu begunsko židovsko družino iz Poljske. Toda dve leti in pol kasneje, ko so Bellini stari starši odšli rodit Bellinega očeta v Nazaret, jih je na povratku domov čakalo dramatično presenečenje: židovska družina, ki so ji dali zatočišče, jih namreč ni več spustila nazaj v lastno hišo. In zdaj so Bellini stari starši z dojenčkom postali brezdomci in se morali preseliti v begunsko taborišče v Siriji. Spodaj je pričanje Belle in njenega očeta.

Zanimiva tragična zgodba, ki spominja na zgodbo o nastanku izraelske države, kjer so nekdanji izraelski priseljenci iz Evrope pregnali staroselce, uvedli apartheid in staroselce pregnali v dve enklavi, pri čemer je ena – Gaza – desetletja veljala za največji zapor na prostem na svetu.