Težko. Gre za dve načeloma ločeni, vendar lahko tudi povezani zadevi. Prva je, da bi Josepha Bidna zamenjali kot predsednika ZDA. To bi zahtevalo, da bi v skladu s 25. amandmajem podpredsednica in večina kabineta obvestila Senat in Kongres o tem, da predsednikni več sposoben opravljati predsedniških funkcij, s čimer bi ga podpredsednica Kamala Harris zamenjala na predsedniškem mestu. To bi ji kasneje odprlo pot, da postane tudi demokratska nominiranka za predsedniške volitve. Nekateri senatorji pozivajo k temu, s tem so se poigravali tudi v New York Timesu.

Toda se bo to tudi zgodilo? Ni nemogoče, je pa dokaj malo verjetno. Kajti s tem bi demokrati zasejali dvom v celoten Bidnov mandat in vse politike Bidnove administracije.

Druga pa je, da bi Bidna zamenjali kot demokratskega kandidata na predsedniških volitvah. S tem vprašanjem se ukvarja večina zahodnih medijev in uredniški odbori in ugledni posamezniki Bidna pozivajo k umiku:

• To Serve His Country, President Biden Should Leave the Race – New York Times Editorial Board
• Joe Biden Is a Good Man and a Good President. He Must Bow Out of the Race – Thomas L. Friedman, New York Times
• The Best President of My Adult Life Needs to Withdraw – Paul Krugman, New York Times
• Who Might Replace Biden on the Top of the Ticket? – New York Times
• Opinion: The Dramatic Dangers of a Second Biden Administration – New York Times
• Could Democrats replace President Biden at the top of the presidential ticket? – New York Times

Toda mediji so kmalu prišli do hladnega tuša z ugotovitvijo, da Bidna kot predsedniškega kandidata formalno ni mogoče umakniti, če se sam ne umakne. Biden je v predvolilni kampanji demokratske stranke zbral 3,894 od skupaj 3,937 glasov delegatov. Formalno bi se torej morala večina teh delegatov premisliti in na nominacijski konferenci 19. avgusta bi moralo vsaj 1,968 delegatov glasovati za drugega kandidata.

Toda se bo to tudi zgodilo? Ni nemogoče, je pa dokaj malo verjetno. Prvi razlog je, da večina delegatov še vedno zavezana Bidnu. Drugi pa je, da bi se morali poenotiti glede novega kandidata. Kar je še težje. Vsaj tako kaže.

Zato kot edina realna opcija ostaja možnost ali upanje za demokrate, da bi se Biden sam umaknil. Toda tudi tukaj slabo kaže. Dementni ljudje so zelo trmasti in težko jih je prepričati z racionalnimi argumenti. In Biden se do sedaj ni pustil prepričati. Kaže pa, da sta Bidnu najbližji osebi nenaklonjeni temu koraku. Bidnova žena Jill pravi, da je “all in” glede tega, da bi Biden ostal v volilini kampanji. Nekdanji predsednik Barack Obama, ki je z Bidnom preživel v predsedniškem tandemu osem let in ki naj bi včeraj obiskal Bidna, pa je kasneje tvitnil v podporo, da Biden ostane v igri:

Bad debate nights happen. Trust me, I know. But this election is still a choice between someone who has fought for ordinary folks his entire life and someone who only cares about himself. Between someone who tells the truth; who knows right from wrong and will give it to the American people straight — and someone who lies through his teeth for his own benefit. Last night didn’t change that, and it’s why so much is at stake in November.

Vendar pa ohranitev Bidna v igri ni rešitev. Z njim ni mogoče premagati Trumpa. Po vseh javnomnenjskih anketah ga z Bidnom ni bilo mogoče premagati niti pred tem “spodrsljajem”, ki je pokazal, da sedanji predsednik mentalno ni fit.

Toda tudi če bi po čudežu Biden premagal Trumpa, kaj potem? Več kot očitno je, da bo Biden mentalno in fizično težko dokončal že ta mandat, kaj šele, da bi oddelal še enega. Kaj je torej možen joker v tem primeru? Da bi Bidna takoj po inavguraciji proglasili kot nespoobnega in bi funkcijo prevzela podpredsednica Kamala Harris. Harrisova ima podobne teževa kot Biden – težko pove dva smiselna stavka in njeni javni nastopi ne dajejo vtisa, da je prisebna. Je pa zato idealna oseba, prek katere bi krog ljudi, ki sedaj vodi ameriško vladno politiko, lahko še naprej mimo predsednika vodil državo.

Torej imamo odgovor, zakaj nadaljevati z Bidnom.