Metod Di Batista

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je končno, po več kot 10 letih, izdalo okoljevarstveno dovoljenje za ureditev tretjega voznega pasu na štajerski avtocesti.

Dodatna tretja vozna pasova na avtocestnem odseku Domžale – Zadobrova se bosta izvedla na račun ukinitve sedanjih odstavnih pasov, ki se bosta preoblikovala  v vozna pasova. Zgrajene bodo le odstavne niše. To bo velika pomanjkljivost v smislu zagotavljanja prometne varnosti in pretočnosti, ob motnjah kot so prometne nesreče ali vzdrževalna dela.

Prometna stroka že več kot 10 let opozarja na nujnost širitve avtocest s tretjimi pasovi na odsekih, kjer je že dolgo prekoračena kapaciteta in ni zagotovljena raven kvalitete za to kategorijo cest. Pri tem ima velik vpliv visok delež tovornega prometa in njegovo vsakoletno povečevanje.

V tem obdobju se nam je zgodila ideologija trajnostne mobilnosti, ki je prepovedovala vlaganja v širitve avtocest, ker bi to povzročilo še več dodatnega (induciranega) prometa na njih. Kljub dokazovanju nekaterih, da je ta ideologija škodljiva, so jo podpirali številni predsedniki vlad, ministri in državni uradniki, ki so bili odgovorni za prometno politiko zadnjih 15 let v Sloveniji.

V zvezi z avtocestami ideologija trajnostne mobilnosti temelji na predpostavki da se bo promet na avtocestah še povečal, če jih bomo razširili, ker bodo pogoji za vožnjo boljši. Velika večina uporabnikov pa se ne vozi po avtocestah, ker je fino in bo še bolj fino če bodo razširjene. Vozijo se zaradi zadovoljevanja svojih potreb in obveznosti. Končno pa pomeni inducirani promet (promet, ki se dodatno preseli na avtoceste) razbremenitev lokalnega cestnega omrežja in s tem izboljšanje bivalnih pogojev tam živečih prebivalcev.

Usmeritve iz ideologije trajnostne mobilnosti (prepoved širitve avtocest) povzročajo vse daljše zastoje na avtocestah ter s tem povezano nevarno in neprijetno vožnjo. Škoda zaradi:

• izgubljenih ur v zastojih,
• povečane porabe goriv,
• povečanih emisij izpušnih plinov,
• povečanega števila okvar vozil,
• prometnih nesreč in
• preobremenitve vzporednih lokalnih cest,

gre v miljarde EUR. Pri tem se tudi povečuje ogljični odtis, ki ga povzroča neoptimalna vožnja in zastoji. Velika je tudi ekološka škoda ob avtocestah in ob lokalnih cestah kamor se preusmerja promet iz zastojev.

Vsa ta škoda, ki so jo odločevalci povzročali slovenskim davkoplačevalcem, pa ni bila dovolj, da bi se do danes kaj premaknilo v glavah najbolj odgovornih za prometno politiko Slovenije. Če se jim že ne da naložiti odgovornosti za materialno škodo, upam, da imajo vsaj občutek moralne odgovornosti za vse hudo, kar so s svojim neodgovornim delom naredili Slovencem!

Odgovorni za prometno strategijo so še nedavno zatrjevali da bodo, ureditve železnic in javni prevoz, rešili vse prometne zagate. Očitno pa končno prihaja do spoznanj, da se v pogojih razpršene poselitve v Sloveniji in tudi zaradi drugih razlogov  to ne bo zgodilo. Moramo pa pač gledati samo naprej in ne odpirati vprašanj, zakaj se to ni že davno ugotovilo!?

Posledica teh zapoznelih strateških spoznanj je najnovejša odločitev o izvedbi tretjih pasov na avtocesti Domžale – Zadobrova. Ta odločitev pa ima  veliko napako. Šestpasovna avtocesta brez odstavnih pasov bo invalidna in ne bo zagotavljala optimalne prometne varnosti. Slabša bo tudi pretočnost ob vzdrževalnih delih ter prometnih nesrečah.

Slovenska zaplankanost, majhnost in pomanjkanje širšega pogleda na dolgoročno urejanje prometa je že dolgo hiba slovenske politike. Pri tem se vedno uporablja argument, da moramo varčevati z davkoplačevalskim denarjem. Kam pripeljejo tovrstna razmišljanja kažejo vse »napake«, ki so bile narejene na slovenskem avtocestnem sistemu iz razlogov varčevanja. Naj naštejem le nekatere:

• Varčni profil (brez odstavnih pasov) avtoceste med Jesenicami in predorom Karavanke, ki povzroča v času snežnih padavin zahtevno odvažanje snega in ne omogoča primernih ureditev ob vzdrževalnih zaporah.
• Varčni profil hitre ceste (brez odstavnih pasov) po Vipavski dolini z vsemi posledicami v smislu prometne varnosti in pretočnosti.
• Varčni profil (brez odstavnih pasov) prekmurske avtoceste, ki postaja vse večja težava tega odseka slovenskega avtocestnega sistema.
• Prehod avtoceste preko Razdrtega, kjer je bila iz prvotne rešitve s predorom, izvedena »racionalnejša« rešitev s potekom preko dveh viaduktov in globokim vkopom. Ta rešitev povzroča v ekstremnih zimskih pogojih (sneg in burja iz Nanosa) številne zastoje in prometne nezgode.

Deklarativna varčevalna politika na infrastrukturnih projektih, ki bodo v prostoru desetletja in bodo zadovoljevali potrebe slovenskih in tujih uporabnikov, je absolutno napačna usmeritev. To politiko pač vodijo ljudje brez kompetenc, znanja in izkušenj ter se tako igrajo z usodo in počutjem vseh državljanov. Cestni sistem uporabljajo neposredno ali posredno vsi prebivalci Slovenije. To je sistem, ki mora delovati 24 ur na dan in 365 dni v letu. Zato je toliko manj razumljivo škodljivo varčevanje na teh pomembnih dolgoročnih projektih. Tudi »zelena« ekološka vozila bodo potrebovala prostor na cestah.

Zato dajem pobudo odgovornim, da ponovno razmislijo o urejanju tretjih pasov na slovenskih avtocestah z izvedbo odstavnih pasov. Pa naj se čim hitreje odločajo. Ekonomska in ekološka škoda z vsakim dnem in z naraščanjem prometa strmo rasteta! Da ne govorim o počutju, zdravju in prometni varnosti davkoplačevalcev, katerih zaščito imajo politiki vedno polna usta.  Upam, da ne bomo po nekem času ugotovili »da minister Gregor pa nič«!