Donald Trump je včeraj dal zelo poveden komentar o srečanju kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina v Pekingu. Nakazal je na to, česar so se nekdanji oblikovalci ameriške zunanje politične strategije najbolj bali – da se bosta povezali Kitajska in Rusija in skupaj oblikovali strateško silo, ki bi lahko resno škodila ameriškim ineteresom.
https://x.com/Sprinterfactory/status/1791542972334452820
Res ni jasno, kako je to jasno Trumpu, niso pa tega predvideli neocon jastrebi v Bidenovi adminsitraciji,preden so se lotili izzivanja Rusije (s širjenjem Nata) in Kitajske (s trgovinsko vojno in nato še s Tajvanom).
Spodaj je dober podcast na temo kitajskega modela razvoja in kako se je najbolje nanj odzvati. Dva pomembna poudarka sta, da, prvič, Kitajska nikoli ni jemala zunanjih nasvetov ali teorij kot suhega zlata. Namesto tega je oblikovala domače strokovno znanje in izkušnje, da bi ocenila, kaj bi in kaj ne bi delovalo v njihovem posebnem kontekstu. In drugič, za “Kitajski model” je značilno, da modela ni, pač pa da gre za eklektičen miks ukrepov, ki bi delovali za Kitajsko in za to njihovo izvedbo razviti domače strokovno znanje. Kitajski model temelji na suverenosti (sama je gospodar svoje usode) in pragmatizmu (ne naseda teorijam in ideologijam, pač pa analizira, kaj bi konkretno delovalo v njenem kontekstu).