Tole zgoraj je vrhunski argument.

Po zadnjem popisu leta 2001 je v Ukrajini živelo 78 % Ukrajincev in 17 % Rusov (+4.9 % ostalih nacionalnosti), kljub temu je bil uradni jezik ukrajinščina.

Slika: Prevladujoči nacionalni jeziki v Ukrajini

Leta 2012 je bil v Ukrajini sprejet zakon “On the principles of the State language policy“, kjer je bil uradni jezik ukrajinščina, hkrati pa je bila omogočena omejena uporaba “regionalnih jezikov”, kjer je delež manjšine presegal 10 %, kar je v vzhodnih regijah omogočilo uporabo tudi ruskega jezika v šolah in uradih.

Leta 2020 je Rada sprejela zakon “On supporting the functioning of the Ukrainian language as the State language“. Wikipedia: “The law made the use of Ukrainian compulsory (totally or within quotas) in more than 30 spheres of public life, including public administration, electoral process, education, science, culture, media, economic and social life, health and care institutions, and activities of political parties. The law did not regulate private communication. Some exemptions were provided for the official languages of the European Union and for minority languages, with the exclusion of Russian, Belarusian and Yiddish.”

Drugače rečeno, zakon iz 2020 je prepovedal uradno uporabo ruščine, čeprav ga je govorilo 17 % prebivalstva in je bil večinski jezik v vzhodnih regijah. Na tri različice tega zakona so Svet Evrope, Beneška komisija in Human Watch dali negativna mnenja, ker da ne ščiti jezika manjšin. Torej, kako naj bi temeljna pravica manjšin do svojega jezika (ruščina kot drugi uradni jezik v regijah z ustrezno kvoto ruskega prebivalstva) dosegla “kulturno asimilacijo v nekaj generacijah”?!

So se Italijani “kulturno asimilirali” v Južni Tirolski odkar je (po desetletjih boja) nemščina dovoljena kot drugi uradni jezik. Smo se Slovenci kulturno asimilirali z Italijani ali Madžari, ker sta oba jezika manjšin priznana kot druga uradna jezika v Sloveniji in ker imata obe manjšini z ustavo zagotovljeno po enega poslanca v Državnem zboru?

Desničarski nacionalisti bi bili ponosni na zgornjo argumentacijo. Vendar niti SDS niti SNS nista šli tako daleč, da bi manjšinam prepovedovali uporabo svojega jezika.