Eden izmed bolj zanimivih paradoksov, ki jih doživljamo ob proklamirani evropski politiki “zelenega in digitalnega tehnološkega prehoda”, ki naj bi prinesel tudi tehnološko revolucijo v evropski industriji, predvsem takoimenovano četrto industrijsko revolucijo (temelječo na 5G procesih), je, da evropska industrija te revolucije ni sposobna narediti. Natančneje, zamudila je ta vlak že dolgo, vsaj desetletje in pol nazaj. Dejstvo je, da se zelena tehnološka revolucija oziroma 4. industrijska revolucija dogaja na Kitajskem in da Evropa tukaj nima nobenih možnosti.
Kitajska je odgovorna za proizvodnjo približno 90 odstotkov redkih zemeljskih elementov na svetu, vsaj 80 odstotkov vseh faz izdelave sončnih panelov in 60 odstotkov vetrnih turbin in baterij za električne avtomobile. Pri nekaterih materialih, ki se uporabljajo v baterijah in bolj nišnih izdelkih, je tržni delež Kitajske skoraj 100-odstoten. Huawei je globalno vodilni ponudnik na področju 5G komunikacij in je sklenil 10.000 pogodb za zasebna omrežja 5G na Kitajskem, vključno s 6.000 v tovarnah. Huaweijev “oblačni” oddelek je nedavno lansiral programsko platformo, ki je namenjena pomoči kitajskim podjetjem pri izgradnji lastnih sistemov umetne inteligence z uporabo njihovih lastnih podatkov, kar naj bi optimiziralo in pocenilo procese ter privedlo k večji produktivnosti.
Evropska industrija je na ravni mehanike, je na ravni avtomobila z notranjim izgorevanjem, kitajska industrija pa je že globoko v digitalni dobi, je na ravni električnega avtomobila in vsega, kar spada zraven – od proizvodnje vseh sestavnih delov (elektro motor, baterija, kontrolni mehanizmi), 5G optimiziranih procesov izdelave in logistike, vseh potrebnih surovin in njihove predelave, pa tudi proizvodnje vseh komponent za proizvodnjo “zelene” energije (solarni paneli, vetrnice, turbine,…) in vseh potrebnih surovin zanje in njihove predelave. V Kitajski so premislili in implementirali celotno proizvodno-logistično verigo na področju zelenega in digitalnega prehoda. V Evropi se posamična podjetja ukvarjajo z majhnimi fragmenti v tej verigi, pa še tukaj so ugotovila, da ne morejo tekmovati.
To se zelo plastično kaže v prenosu razvoja električnih avtomobilov največjih nemških podjetij (VW, BMW, Mercedes) v Kitajsko. Spodnja dva članka ponazarjata novo nemško filozofijo outsourcanja razvoja in proizvodnje e-avtov na Kitajsko.
BMW, Mercedes launch biggest EV push yet to catch Tesla with new models (September 2023)
BMW Gets Help From China for First Electric Mini Cooper Platform (September 2023)
V tem procesu nemška podjetja razvijejo platformo (če sploh) in dizajn e-avtov, ves razvoj komponent (baterije, električni motorji itd.) pa razvijejo kitajska podjetja, ter seveda tudi sestavijo avte. Evropsko outsourcanja razvoja in proizvodnje e-avtov (baterij, solarjev, inverterjev, vetrnic …) v Kitajsko je outsorcanje zelene tehnološke revolucije oziroma četrte industrijske revolucije v Kitajsko. To je selitev evropske industrije v Kitajsko.
Kdo bo ugasnil luči?
DAMIJAN blog 
Zanima me, koliko te Kitajske iznajdljivosti je posledica tega, da so 30 let nazaj zaceli, ce poenostavim iz “nule” in so bili zaradi tega neobremenjeni z obstojecim stanjem.
Kot primer lahko recimo navedem nacin, kako oni uporabljajo internet. Razvoj je sel tako hitro, da so preskocili uporabo osebnih racunalnikov in velika vecina se jih je prvic srecala z internetom preko telefonov. To je potem vplivalo na to, kako so se razvijale aplikacije in pa celotna miselnost za tem, kaj se lahko na telefonu pocne je bila drugacna. Mi na zahodu (generacija stara cirka 40) razumemo internet kot nekaj kar pocnes v browserju, aplikacije pa podobno kot spletne strani, mogoce malo hitrejse in z lepsim designom. Za njih so aplikacije vse, ie aplikacija je internet. WeChat je mail, sporocila, facebook, kreditna kartica, … Ker niso imeli enakega zacetnega stanja kot mi, so resevali svoje trenutne probleme s tem, kar je bilo pac na voljo v tistem trenutku. Mi smo ze imeli mail na racunalniku, mogoce je bila potem nasa potreba po mailu na telefonu manjsa?
Ko nas bodo Kitajci ujeli tudi po bdp-ju na prebivalca bo zanimivo videti, kako uspesni bojo z rastjo, ko bo treba za novo rast tudi kaj porusit.
V koncni fazi, uspesne drzave/regije/podjetja na dolgi rok bodo tiste, ki ne pocivajo na lovorikah, ampak se prilagajajo novim razmeram. Pri podjetjih je to se najmanjsi problem, pri drzavah oz regijah bomo pa se videli. Silicijava dolina je na primer regija, ki se je na novo izumila ze nestetokrat, Detroit po drugi strani pa je danes le se senca samega sebe iz pred 50 let nazaj. In ta ‘de-industrializacija’ Detroita je lahko Nemciji v opomin kot lep primer, kaj se jim lahko zgodi v ne tako oddaljeni prihodnosti, ce ne bodo previdni.
Všeč mi jeVšeč mi je