Danes sem zasledil dve zanimivi politični grožnji na globalni ravni. Prva je grožnja ameriškega senatorja, ki je sicer nepomemben igralec, ki je zagrozil, da “če se bo Kitajska obnašala tako agresivno kot Rusija, jo bomo prikrajšali za glavnega trgovinskega partnerja. Evropa bo uvedla ostre sankcije“. Ta grožnja je zanimiva iz dveh vidikov. Prvič, ker pokaže, kako na EU gledajo v ZDA in kot se EU tudi dejansko obnaša: EU je ameriška dekla oziroma deklina. Dela to, kar ji naročijo v Washingtonu. Njeno politiko in njeno usodo določajo v Washingtonu. EU je zato na svetovni ravni nepomemben igralec, še Južnoafriška republika je, na žalost, deležna več spoštovanja. Toda če se obnašaš kot dekla oziroma deklina, si česa drugega niti ne zaslužiš. In drugič, Evropa si ne more privoščiti sankcioniranja Kitajske. Lahko poskusi, kot je pri Rusiji, toda če to naredi pri Kitajski, se evropska industrija zaustavi. ker nenadoma ne bo več ključnih komponent (spomnite se pomanjkanja čipov zaradi Covidnega zapiranja Kitajske), ker nenadoma ne bo več solarnih panelov in inverterjev (in s tem ne zelenega prehoda), ker ne bo več pametnih telefonov, tablic in računalnikov in televizorjev, ker …, ker več ne bo ničesar, saj se večina komponent proizvaja na Kitajskem ali se tam sestavljajo končni proizvodi. No, pa še inflacija bi šla v nebo, kot je šla zaradi pomanjkanja čipov. In evropska gospodarstva bi zapadla v recesijo, ker ne bi imela komponent in ker bi jim izvoz v Kitajsko drastično upadel. Kitajska lahko bistveno lažje preživi brez evropskega trga kot obratno.

Torej, good luck s sankcioniranjem Kitajske! Kar pa seveda še ne pomeni, da evropski politiki niso tako zelo brezjajčni, da ne bi slepo sledili ukazu iz Washingtona, čeprav bi s tem uničili evropsko industrijo …

Druga podobno nekredibilna grožnja je prišla od evropskega skupnega zunanjepolitičnega predstavnika (kvazi zunanjega ministra EU) Josepa Borella (gre za tistega Borella, ki je pred meseci poskrbel za škandal, ko je preostali svet označil kot džunglo, prebivalce pa kot opice in v kateri morajo zahodne države skrbeti za red. Mimogrede, ob obisku predsednice U.vd Leynove na Kitajskem, kjer so jo ponižali, da je morala iti skozi potniški izhod za “navadne ljudi” in se z vlakom sama peljati do centra, je Xi Jinping subtilno odgovoril Borellu tako, da so na sredino ogromne okrogle mize, okrog katere so sedeli Xi, Macron in Leynova, postavili zeleno okrasno rastlinje v obliki džungle). Ta Borell je zagrozil Rusiji, da bo utrpela “posledice”, če bo prišlo do volitev, ki jih je Moskva razpisala za 10. september, v štirih ukrajinskih regijah, priključenih med vojno.

Človek božji, s čim EU še lahko kredibilno zagrozi Rusiji? Še z 11-tim paketom sankcij, ki ne delujejo? Ne delujejo na Rusijo, pač pa ubijajo evropska gospodarstva. Rusija se je gospodarsko odklopila od Evrope, začela je postopke za prekinitev članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Seveda pa se Evropa lahko odpove ruskemu plinu, ki še vedno priteka v Evropo prek Ukrajine in Turčije (za katerega se vsi delajo, da ni ruski) in lahko se odpove ruskim naftnim derivatom, ki prihajajo predvsem prek Indije (za katere se vsi delajo, da niso ruski) ali utekočinjenemu zemeljskemu plinu, ki prihaja prek Kitajske in drugih držav (za katerega se tudi vsi delajo, da ni ruski). Lahko. Vendar Evropa bolj potrebuje Rusijo kot obratno. In Rusija je medtem prekrižala Evropo in se od nje povsem odklaplja.

S čim tile klovni sploh grozijo?