Danes dopoldne sem imel na Dnevu ocenjevalcev vrednosti predavanje na temo “Inflacija in obrestne mere. Kje smo? Kakšne so napovedi razvoja?“. Seveda sem zbrano občinstvo že v prvem stavku moral razočarati in povedati, da se mi ne sanja, kakšna bo inflacija naslednji mesec ali čez pol leta ali čez eno leto. Ker pač tega nihče ne ve. Ker ga ni modela, ki bi to znal pravilno napovedati. Še najmanj pa modeli centralnih bank oziroma specifično ECB.

ECB je znana po svoji notorični nezmožnosti pravilno napovedati bodoči trend (kaj šele stopnjo!) inflacije. Kot lahko vidite na spodnji sliki, je v časih prenizke inflacije v obdobju 2012-2021 sistematično napačno predvidevala, da bo v naslednjih treh letih inflacija narasla in se približala njenemu cilju 2% inflacije. Samo što nije. Niti enkrat samkrat v n-poskusih ni zadela. Nato je po izbruhu inflacije zaradi post-kovidnega odpiranja gospodarstev spet sistematično napačno predvidevala, da inflacija v naslednjih četrtletjih letih upadla. Samo što nije. Niti enkrat samkrat v m-poskusih ni zadela.

Pač nihče ne zna pravilno napovedati bodoče inflacije, eno so wishful thinking glede željene inflacije, drugo pa je kompleksna kombinacija n-tih gospodarskih dinamik in m na x-to potenco različnih mikro in makro šokov. Ekonomija pač ni fizika ali kemija. Vreme za eno leto vnaprej znamo bistveno bolj natančno predvideti kot inflacijo. Ker pač poznamo meteorološke značilnosti in imamo historične podatke po urah za 100 let nazaj.

No, morda pa lahko vseeno z nekaj astroekonomije napovemo bodočo inflacijo. In sicer tako, da pogledamo historične podatke za podobne tipe inflacije. Voila!, spodaj je slika za obe trajektoriji inflaciji v ZDA, ki sta bili ponudbenega tipa. Gre za prvi naftni šok po letu 1973 in drugi naftni šok po letu 1979. Kot lahko vidite, sta obe trajektoriji inflacije bili na las podobni. Po obeh naftnih šokih se je inflacija vrnila na izhodiščno raven v 18 mesecih po vrhu.

A vidite kakšno podobnost z zadnjim post-kovidnim pretežno ponudbenim inflacijskim šokom? Glejte rdečo krivuljo.

Evo, tukaj nastopi astroekonomija. Če primerjate trajektorijo CPI inflacije v evro območju, kjer je bila inflacija približno 85-odstotno ponudbeno poganjana, lahko vidite neverjetno podobnost s trajektorijami ameriških ponudbenih inflacij.

Ergo, inflacija v evro območju bo padla na izhodiščno raven v 18 mesecih po njenem vrhu, ki je bil oktobra 2022.

In sicer bo prešla magično mejo 2% … natanko  [dramatična muzika] … 22. aprila 2024.

Zakaj? Ker je takrat rojstni dan moje hčerke.

Saj pravim, astroekonomija je zakon. Za še več inflacijskih predvidevanj me, prosim, posledite na twitterju.