Še Uganda bo oživela svojo letalsko družbo. Kaj pa Slovenija Adrio Airways?

African governments are not in it for the money. The International Air Transport Association (IATA), a trade group, forecasts that carriers on the continent will lose $300m this year, or $3.51 per passenger. Planes fly with more empty seats than in any other region of the world. High taxes, expensive fuel and old aircraft add to costs. South African Airways survives on government bail-outs. In July Kenya’s parliament voted to fully nationalise Kenya Airways as part of a plan to rescue it from debt.

Joseph Muvawala, who heads the National Planning Authority in Uganda, says that governments see airlines as an investment in infrastructure. Technocrats hope that Uganda’s new airline will boost exports of fish and cut flowers, while pulling in tourist dollars, and will drive down high ticket prices on routes served by established carriers. Even if the airlines are unprofitable, the argument goes, the economy will gain.

Vir: The Economist

 

Nonsens protržne energetske dekarbonizacije prek “alternativnih virov” energije

Odličen članek v Open Democracy o tem, kako se v zadnjih 20 letih kljub tisočim miljardam subvencij zasebnemu sektorju za inštaliranje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije nismo nikamor premaknili. Njihov delež v skupni prizvodnji energije je globalno ostal enak. Tipična je razlika med Nemčijo, ki je prek enormnih subvencij zasebnemu sektorju stavila na obnovljive vire energije in po nesreči v Fukušimi celo sklenila zapreti svoje jedrske elektrarne, in Francijo, ki je prek javnih naložb v izgradnjo jedrskih elektrarn postala država, ki je najhitreje zmanjšala karbonsko intenzivnost proizvodnje energije.

Iz te zgodbe sledita dva nauka. Prvič, protržni načini spodbujanja energetske dekarbonizacije ne delujejo oziroma zelo slabo in počasi, potrebne so velike javne naložbe v izbrane energetske vire. In drugič, pričakovanja, da bodo razpršeni “alternativni” viri energije (sonce, veter) lahko poskrbeli tako za pomembno dekarbonizacijo proizvodnje energije kot za stabilnost energetskega sistema so iluzorna. Slaba pravljica. Slovenska energetska strategija mora (ob hvalevrednem, vendar po pomenu folklornem deležu “alternativnih virov”) sloneti predvsem na učinkovitejši rabi energije (nujen vsedržavni program energetske sanacije stavb) in na ekspanziji tradicionalnih, stabilnih in zanesljivih virov – hidro (srednja Sava in Mura) in nuklearne energije (NEK2). Dobro je, da se vsaj aktualni predsednik vlade tega zaveda in si upa to javno povedati. Nadaljujte z branjem