Dopolnitev k mojemu komentarju v Financah, in sicer, ali lahko podjetniške produktivne investicije v stroje in opremo začnejo poganjati rast BDP? Del odgovora se skriva v naslednjih vprašanjih: (1) kako robustno je povpraševanje, (2) kako zapolnjene so obstoječe kapacitete in (3) ali podjetja lahko te naložbe tudi sfinancirajo. Spodaj je nekaj slik iz podatkov, ki jih zbirajo nacionalni statistični uradi z anketo med podjetji in ki ilustrirajo ta vprašanja.

Najprej vprašanje robustnosti povpraševanja. Kot kaže prva slika, se delež podjetij, ki so omejena s povpraševanjem, trendno znižuje od začetka 2013, ko je bilo takšnih podjetij še 60%. Danes je “le” še 40% takšnih podjetij. Trend je skladen s trendom upadanja omejitev v evro območju in Nemčiji, kjer pa je delež podjetij, ki čutijo pomanjkanje povpraševanja, bistveno nižji (30% v evro območju in 15% v Nemčiji).

Slika 1: Delež podjetij, ki so omejena z obsegom povpraševanja (%)

Vir: Eurostat

Kako so zapolnjene obstoječe kapacitete podjetij? Slika 2 kaže (razen za obdobje krize v 2009-2010), da so kapacitete slovenskih podjetij relativno dobro zapolnjene in so primerljive s povprečjem evrskih držav. V zadnjih dveh trimesečjih so se kapacitete še dodatno zapolnile in že dosegajo nemško raven (okrog 85%).

Slika 2: Stopnja izkoriščenosti kapacitet (%)

Vir: Eurostat

Seveda pa stopnja zapolnjenosti zmogljivosti ni edini dejavnik, ki vpliva na potrebo po novih naložbah. Anketa Eurostata ponuja tudi podatke o tem, ali podjetja čutijo obstoječi obseg kapitalske opremljenosti kot omejitev. Kot kaže slika 3, se kapacitete sicer zapolnjujejo, vendar relativno majhen delež podjetij čuti omejenost na strani opreme. Delež slednjih sicer trendno narašča – povečanje s 7% (konec 2013) na 12% (sredina 2015). Toda ta omejitev je še vedno izjemno nizka v primerjavi z obdobjem visoke konjunkture 2006-2008, ko se je ta delež gibal med 20% in 25%. Torej potreba po dodatnih zmogljivostih še ni akutna.

Slika 3: Stopnja izkoriščenosti kapacitet vs. omejitev glede opreme (%)

Vir: Eurostat

In končno, ali si podjetja lahko privoščijo financiranje novih naložb? Slovenska podjetja se že pet let nahajajo v procesu intenzivnega razdolževanja. Večina jih je že dosegla raven zadovoljive stopnje zadolženosti (pod 4-kratnik EBITDA/finančni dolg). Toda to še ne pomeni, da so tudi že finančno sposobna, saj so po eni strani kapitalsko podhranjena, po drugi strani pa so banke omejeno pripravljene te naložbene načrte tudi financirati (po sprejemljivi ceni).

Kot kaže slika 4, so v primerjavi z Nemčijo in evrskim območjem slovenska podjetja neprimerno bolj finančno omejena. Medtem ko v Nemčiji manj kot 3% podjetij čuti finančne omejitve in manj kot 7% podjetij v evrskem območju, pa je pri nas kar med 25% in 35% podjetij, ki poroča o finančnih omejitvah. Se pa delež finančno omejenih podjetij v zadnjem letu in pol trendno znižuje in je v drugem trimesečju letos padel na 25%. Toda to je še vedno izjemno visok delež tako v primerjavi z evropskimi konkurenti kot tudi glede na obdobje visoke konjunkture 2006-2008.

Slika 4: Stopnja finančne omejenosti podjetij (%)

Vir: Eurostat

Če se lahko zanesemo na anketne vprašalnike oziroma na to, da ti verno prikazujejo stanje v gospodarstvu, je upravičena skepsa, da bodo slovenska podjetja kmalu začela investirati v nove kapacitete v večjem obsegu. Tudi če bi to želela, pa jih čakajo precejšnje omejitve na strani bank.