Na načelni ravni se je mogoče strinjati z Anatolom Kaletskyjem in ostalimi, ki trdijo, da v tej evropski realpolitik, kjer imata ECB in evroskupina čas in denar, da lahko izstradata Grčijo, grška vlada nima nobenih možnosti za zmago. Ima zgolj dve možnosti: (A) da izstopi iz evra in s tem svoje prebivalstvo za nekaj let pošlje v še večje prisilno varčevanje ali (B) da kapitulira pred evroskupino in ECB ter pristane na vse pogoje. Prva možnost bi Sirizo ekspresno odnesla z oblasti, druga pa najbrž tudi zelo kmalu.

Toda to stališče ne upošteva širše, globalne realpolitik, kjer pa se pogajalska moč ne določa na podlagi obstoječih ekonomskih in institucionalnih pogojev, pač pa tudi in predvsem na podlagi geostrateškega položaja. Že pred meseci sem pisal o tem, da je Grčija preveč pomembna za ZDA in Nato, da bi jo prepustili ruskemu in kitajskemu vplivu. Grčija je nenazadnje pristala v Natu in EU zgolj in samo zaradi svoje geostrateške lege. In tudi danes, ko štejemo dneve bodisi do Grexita bodisi do novega dogovora, utegnejo ti geostrateški interesi prevladati. Kot je v nedeljo poročal Deutsche Wirtschafts Nachrichten, ki se sklicuje na poročilo IMF in zapise v ameriških medijih, je za ZDA Grčija geostrateško preveč pomembna (tako vojaško kot zaradi tranzitnih energetskih koridorjev), da bi jo prepustili ruskemu vplivu.

ZDA pritiskajo na EU in IMF, da dosežejo bolj ugodne pogoje za Grčijo, IMF pa pri tem želi svoje kredite prenesti na EU sklad ESM. IMF-ov dokument pri tem dokazuje, da grčija ne blefira in da je resnično na robu bankrota in na robu svojih sposobnosti, da uresniči zahteve nemške trde linije v EU. IMF tokrat tudi ne želi podpisati nobenega dogovora brez resne ex ante analize vzdržnosti takega dogovora.

Drugi vidik, ki kaže v smer večje popustljivosti trojke in zmehčanega dogovora, pa je leaked EU dokument, ki ga je včeraj objavil grški To Vima o novem Junckerjevem načrtu za Grčijo, ki so ga hiteli kasneje vsi zanikati. Junckerjev nov načrt predvideva, da naj bi Grčija od EU dobila novo finančno injekcijo v višini 5 mlr. evrov (1.9 mlr. evrov iz preostalega dela predvidene pomoči, preostalo pa kot nakazilo dobičkov, ki jih je imela ECB z nakupom grških obveznic in ki jih ECB načeloma prenese na nacionalne centralne banke), vendar v zameno za mnogo blažje pogoje glede nujnih reform.

According to the To Vima report, the plan envisions a deal with Greece that completely cuts out the International Monetary Fund and releases about €5bn in aid to Athens from three different sources: the €1.8bn remaining in the EU’s portion of the current bailout; €1.9bn in profits from Greek bonds purchased by the European Central Bank back in 2010; and another €1.3bn or so in additional Greek bond profits the ECB will get in July.

In exchange, Greece would agree to adopt a relatively short list of economic reforms that are significantly narrower from those being sought by the IMF and a German-led group of hardliners within the eurozone.

Vir: Peter Spiegel

Kot pravi bruseljski dopisnik Financial Timesa Peter Spiegel, gre sicer najbrž samo za eno izmed številnih verzij bodočega dogovora, ki pa je dejansko dramatično omehčan z ozirom na ostre in nepopustljive nemške zahteve.

Bodoči dogovor med Grčijo in državami upnicami, če bo do njega prišlo, bo nujno kompromis. Kompromis, ki bo omogočil Grčiji, da diha. Toda ta dogovor bo daleč od benevolennosti oziroma altruizma strani, ki ima v rokah neprimerno boljše karte od grške vlade, pač pa – tako kot vedno – zgolj realpolitična računica na podlagi širših geostrateških interesov ZDA.

Dvomim, da je EU sposobna uvideti svoje dolgoročne geostrateške interese in se glede njih poenotiti, zato je – vsaj tokrat – ameriška intervencija dobrodošla. ZDA spet, tako kot po drugi svetovni vojni z Marshallovim planom in Kennedyjevo pogajalsko rundo GATT, rešujejo Evropo pred samo seboj, seveda z namenom zaščititi svoje lastne geostrateške in gospodarske interese.