The Economist je prejšnji teden z objavo liste top-15 najbolj vplivnih ekonomistov v 2014 (v angleško govorečem svetu) precej razburkal akademsko ekonomsko sceno (tukaj, tukaj, tukaj, …). Vzel je listo prvih 450 ekonomistov na RePEc lestvici citiranosti in jo nato križal z medijsko pojavnostjo teh istih ekonomistov (v zadnjem četrtletju 2014) in iz preseka obeh naredil eksperimentalno lestvico 15 najbolj vplivnih ekonomistov. No, dodal je še ekonomiste na ameriškem Fed, ECB in BoE, ki se ne pojavljajo na RePEc lestvici ter izločil aktualne predsednike teh treh centralnih bank.

Na lestvici najbolj izstopajo tri stvari. Prvič, velika prevlada centralnih bančnikov – med 15 najbolj vplivnimi ekonomisti je 6 ekonomistov iz Fed ter po eden iz ECB in BoE. Drugič, močno je zmagal Jonathan Gruber (MIT), za katerega tostran luže veliko ljudi še ni slišalo, onstran luže pa je bolj znan zaradi pomoči pri dizajniranju Obamine reforme zdravstvenega zavarovanja. In tretjič, popolno umanjkanje ekonomistov ženskega spola.

Zaradi kontroverznosti in velikega odziva je The Economist danes listo že zelo korigiral…

Prvotna top-15 lista je zgledala tako:

Danes popravljena top-15 lista pa zgleda tako:

Kot lahko vidite, se je The Economist odločil iz liste odstraniti centralne bančnike. Gruber je še vedno na prvem mestu. Piketty se je močno povzpel (na 5. mesto), na listo najbolj vplivnih je prišel Justin Wolfers (nekdanji urednik Harvard Business Review, blogger in kolumnist NY Times), etc. Metodologija je pojasnjena tukaj.

Katera lista je prava? Najbrž nobena. Katera je boljša (bolj ustrezna)? Tja, to je odvisno od definicije vplivnosti. Je ekonomist vpliven, če je vrhunski znanstvenik, ki razvija nove znanstvene koncepte, ki nato vplivajo na razvoj posameznih znanstvenih smeri? Je vpliven ekonomist, ki izhaja iz svojih znanstvenih spoznanj in zelo pogosto javno komentira stvari in popularizira svoje ideje ter s tem dosega široke kroge ljudi? Ali pa je vpliven, če ima vpliv na ekonomsko politiko (velikih držav, seveda)? Najbrž je tretja definicija najbolj ustrezna iz vidika učinka na dobrobit državljanov. Seveda pa imajo tudi vplivni ekonomisti iz prve in druge definicije lahko velik vpliv, če uspejo vplivati na izoblikovanje mnenj in strokovnih odločitev vplivnežev iz tretje definicije.

Na top-15 listi še vedno ni nobene ženske. Prav slednje pa seveda povzroča precej kontroverznosti. O tem (da so ženske v ekonomiji zapostavljene) sem že večkrat pisal. Popularna razlaga je, da ženske težje uspejo v akademski ekonomiji (nekaj zaradi moškega šovinizma in nekaj zaradi drugačnih lastnih preferenc), da se premalo samocitirajo oziroma premalo citirajo druge kolegice, medtem ko jih moški radi ignorirajo. No, in še zadnja razlaga je, da jih tudi mediji zelo radi prezrejo.

Na slednjem bo nekaj resnice. Koliko ženskih ekonomistk pa danes lahko vidite ali slišite v tujih ali domačih medijih, da komentirajo aktualne gospodarske razmere? Naša (ekonomska) fakulteta denimo postaja zelo feniminizirana, toda v medijih naše kolegice zelo redko zasledite. Zakaj jih mediji ne marajo? Ali pa se le nočejo izpostavljati?

Slednje ni zanemarljivo. Koliko ženskih blogerk med ekonomisti pa poznate? Jaz se trenutno spomnim samo dveh – Frances Coppola  in Diane Coyle (pri čemer nobena ni akademska ekonomistka, pač pa je prva (odlična) novinarka, druga pa konzultantka). Med kolumnistkami se spomnim zgolj Anne-Marie Slaughter (žene Matthewa Slaughterja in nekdanje direktorice za načrtovanje politike v State Departmentu, ki je pred leti napisala odličen komentar v HBR o tem, kako je težko združevati kariero in družinske obveznosti). 

Kot ugotavlja Matthew E. Kahn, je med top 1,000 ekonomisti (na RePEc lestvici) 52 žensk (izjemno malo), vendar nobena izmed njih ne bloga. Zakaj torej ženske ekonomistke nočejo širiti svojih idej in pogledov? Zakaj nočejo biti vplivne?