Odličen zapis Andreja Mertlja o neromantičnosti pravega podjetništva in redkih zmagovalcih.

Start-upi so novorojenčki gospodarstva. In kot vsi otroci potrebujejo nego in skrb. Delo, vloženo vanje, je neprimerno manjše od rezultata, ki ga prinašajo. Kar start-upi »prihranijo« pri finančnih virih, več kot nadomestijo s stournimi delovnimi tedni zaposlenih. Start-upi niso podjetja, katerih gorivo je denar ali akumulacija, nasprotno, start-upi so podjetja, ki vampirizirajo nefinančne vire in predvsem delovni elan zaposlenih ter tako gradijo svojo konkurenčno prednost in si poskušajo izbojevati svoj prostor pod soncem. Nadaljujte z branjem→

Ta post se navezuje na prejšnjega (Kriza zmanjšuje potencial za rast: histereza), pri čemer Larry Summers nazorno prikazuje, kako trajanje krize postopno zmanjšuje potencialno rast ameriškega BDP. Kot lahko vidite na spodnji sliki, vsako leto podaljševanja krize (nižje rasti od predkrizne) odščipne delček odstotka potencialnega BDP in trajno znižuje trajektorijo bodoče potencialne rasti.

Nadaljujte z branjem→

Standardna učbeniška makroekonomija uči, da padec v agregatnem povpraševanju povzroči recesijo, v kateri tekoči BDP pade izpod potencialnega glede na dane proizvodne možnosti. Vendar je ta učinek kratkotrajen, saj se z okrevanjem gospodarstvo kmalu vrne k trendu potencialne rasti. Oscilacije BDP naj ne bi prizadele potenciala za rast. Toda Blanchard & Summers sta že leta 1986 pojasnila, da ima lahko trajno visoka brezposelnost dolgoročno negativne učinke na sam potencial za rast. Ta učinek sta imenovala “histereza”. Danes učinek makroekonomske histereze razumemo širše, in sicer kot dolgoročno negativni učinek trajajoče krize na obseg in kvaliteto obeh produkcijskih faktorjev (dela in kapitala). Trajajoča kriza ciklično (kratkotrajno) brezposelnost spreminja v strukturno (dolgoročno), pri čemer gredo v nič znanja in potenciali trajno brezposelnih. Na drugi strani pa zaradi dolge krize trajno izostanejo investicije podjetij. Oboje skupaj pa z vsakim letom podaljševanja krize zmanjšuje potencialno rast BDP.

Letos je Ball (2014) okvantificiral učinek histereze sedanje dolge recesije na dolgoročno znižanje potencialne rasti BDP. Primerjal je, kako z vsakim letom podaljševanja krize upada potencial za bodočo rast in ugotovil, da je sedanja kriza med 23 državami OECD glede na leto 2007 v povprečju zmanjšala potencialni BDP za 8.4% (kot da bi kdo izbrisal BDP celotne Nemčije). Pri tem v nekaterih državah ni negativnih učinkov (Avstralija, Švica), medtem ko je v Češki in Španiji učinek histereze zmanjšal potencialni BDP za več kot 20%, v Grčiji, Madžarski in Irski pa za več kot 30% (glejte sliko). Nadaljujte z branjem→

• Keynes was right – Anatole Kaletsky
• Apologizing to Japan – Paul Krugman
• In praise of macroeconomists (or at least one of them) – Simon Wren-Lewis
• The Zombie System: How Capitalism Has Gone Off the Rails – Michael Sauga
• Give Me Some Crowding-Out – Francesco Saraceno
• Diversity in Economics – Janet Yellen
• Romer and Romer vs. Reinhart and Rogoff – WSJ
• Fiscal Devaluation in a Monetary Union – IMF
• Brands of nonsense – John Quiggin
• The heritability red herring – Chris Dillow
• Reflections on the new ‘Secular Stagnation hypothesis’ – Larry Summers