Bine Kordež

Najprej nekaj opravičila bralcem. Na teh straneh sta bila v zadnjem mesecu objavljena že dva članka na temo gibanja BDP Slovenije. V prvem sem prikazoval, kako je bil pretežni del hitre rasti BDP v času pred krizo posledica pospešenega investiranja (iz sposojenih sredstev iz tujine) in kako gibanje ostalega BDP (ostale domače potrošnje in izvoza) sploh ne kaže kakega večjega padca. V drugem pa je poudarek na prikazovanju kvartalnih sprememb BDP glede na preteklo leto, ki zaradi načina prikazovanja precej kasneje zazna dejanske spremembe v gospodarski aktivnosti. Pri slednjem sem opozoril tudi na problematiko upoštevanja uvoza pri izračunu strukture BDP, vendar temu nisem posvetil večje pozornosti.

Opravičilo je potrebno zato, ker sta teksta pravzaprav nekakšno gradivo, ki sem ga prof. Damijanu poslal bolj v presojo kot objavo. Problematika upoštevanja izvoza pri ugotavljanju strukture BDP je namreč precej širša in zahteva nekaj več pojasnil. Seveda ne gre za kak dvom v uradne podatke, saj so rezultat mednarodno predpisanih metodologij, se pa pogosto napačno tolmačijo. Zato v nadaljevanju nekoliko bolj podrobneje o teh razlikah, ki imajo kar precejšen učinek na končne rezultate. Za manj zahtevnega bralca pa je mogoče zanimiv samo prikaz na koncu teksta, ki še bolj nazorno prikazuje, kaj se v Sloveniji dejansko dogajalo z gibanjem BDP zadnjih petnajst let.

Za BDP smo rekli, da ga lahko spremljamo (izračunavamo) na tri načine, pri čemer vsi trije dajo enak rezultat:

• preko ustvarjenih prihodkov za vloženo delo in kapital,
• preko seštevanja dodane vrednosti posameznih vrst gospodarskih in negospodarskih dejavnosti (tako imenovana proizvodna struktura BDP),
• najbolj pogost način spremljanja pa je preko porabe ustvarjene vrednosti (izdatkovna struktura), ki se prikazuje na sledeč način

BDP = domača potrošnja (prebivalstvo, država, investicije) + saldo menjave s tujino (izvoz minus uvoz) +/- sprememba zalog

izhaja pa iz osnovne formule:

BDP (ustvarjena dodana vrednost v družbi) + uvoženo blago (tu gre za bruto vrednost) + poraba zalog (če so se zmanjšale)

= RAZPOLOŽLJIV PRODUKT (namenjen za) =

domača potrošnja v obliki dodane vrednosti (prebivalstvo, država, investicije) + izvoz (bruto vrednost) + povečanje zalog (če smo ustvarjali ali uvažali blago, ki je ostalo na zalogi)

Gre namreč za problem, da npr. potrošnja gospodinjstva zajema doma proizvedeno vrednost (v obliki dodane vrednosti) ter uvoženo blago (v bruto vrednosti). V uradno prikazani strukturi pa vse uvoženo blago odštejemo samo od izvoza (in kažemo kot saldo menjave), pri domači potrošnji pa gledamo celotno potrošnjo, vključno z uvoženim blagom, kjer pa neke dodane vrednosti sploh ni.

Kaj konkretno mislim? Denimo, da v nekem kvartalu uvozi gospodarstvo za milijardo evrov opreme (npr. jedrski reaktor). Zaradi tega BDP seveda ni nič večji (NEK ga je uvozila in plačala z zadolžitvijo v tujini). Seveda pa se poveča uvoz, zaradi česar se saldo menjave s tujino (kot del BDP) zniža za milijardo, na drugi strani pa so povečale investicije v opremo za to milijardo. Statistično bi ugotovili povečanje naložb ter poslabšanje blagovne menjave s tujino, čeprav je bil izvoz (in ustvarjen BDP iz izvoza) enak. Ali, da država uvozi za 500 mio orožja z javnim dolgom. Tokrat se poveča potrošnja države ter enako poslabša menjava s tujino (kot da bi ustvarili manj BDP pri izvozu ter več s državno potrošnjo, kar se pa sploh ni zgodilo).

Ta dva primera (in podobni) kažejo, da moramo biti pri tolmačenju izdatkovne strukture BDP previdni in spremembe v menjavi s tujino ne pomenijo večjega ali manjšega prispevka izvoza k BDP. Po zadnjih podatkih je npr. saldo menjave s tujino 8 % glede na BDP, izvoz pa 74 % BDP, a noben podatek od slednjih ne pomeni, da z izvozom tudi ustvarimo toliko BDP. V uradni metodologiji odštevamo uvoz samo od izvoza, dejansko pa bi ga morali od posameznih vrst potrošnje, če želimo ugotoviti prispevek posamezne vrste potrošnje k rasti BDP.

Podatek o spremembi menjave s tujino torej ne pomeni nujno, da je toliko k rasti (ali padcu) BDP prispeval izvozni del gospodarstva, temveč vključuje tudi gibanja pri uvozu blaga za proizvodnjo ter široko potrošnjo. Trenutno sicer večjih razlik ni, pred leti pa so bile precejšnje in to prikazujem na spodnjem grafikonu.

Z modro črto so na vsake tri mesece prikazani podatki, koliko odstotnih točk je k rasti (padcu) letnega BDP prispevala menjava s tujino (uradni podatek). Zadnji podatek je 1 odstotno točko na letnem nivoju (jul13-jun14/jul12-jun13) oz. 1,6 odstotne točke (od skupne rasti 2,9 %), če bi gledali samo zadnji kvartal. Če je danes ta podatek dokaj točen tudi za gibanje izvoza, v preteklosti temu ni bilo tako. Poglejmo leto 2009, ko vemo, da je izvoz padel za 20 %, a je neto menjava s tujino k BDP »prispevala« 2 odstotni točki (ta rast BDP ni niti rezultat izvoznih aktivnosti, prav tako BDP ne raste, če manj uvažamo). Ali obratno, v letih 2007 in 2008 uradni podatki kažejo, da BDP pada zaradi poslabšane menjave s tujino (kljub hitri rasti izvoza), to pa nadomešča domača potrošnja. Podatki o menjavi s tujino torej ne pomenijo tudi prispevka izvoza k gibanju BDP in posledično ne smemo tako tolmačiti tudi podatkov o domači potrošnji. Če obseg rasti te potrošnje (v evrih v stalnih cenah) predstavlja 4 % od BDP, to ne pomeni, da je zaradi tega BDP tudi toliko porastel.

Povedano je malo zapleteno, a gre za problem, da na osnovi menjave s tujino kot sestavine BDP ne moremo meriti učinka izvoza, ker zajema tudi ves uvoz. Zato sem poskušal izračunati domačo potrošnjo in izvoz brez uvozne komponente. Predpostavke izločitve uvoznega dela so čisto izkustvene, ocenjene – a rezultati so vseeno precej bolj nazorni kot uradni podatki o domači potrošnji ter deležu izvoza v BDP. Dodatno sem jih še variiral in preverjal vplive uporabe različnih odstotkov in do večjih razlik ni prišlo.

Na zgornjem grafikonu so ti izračuni prispevka izvoza k gibanju BDP prikazani z rdečo črto in že na prvi pogled ustrezajo dejanskim gibanjem izvoza (v 2009 je npr. zaradi padca izvoza BDP upadel za 2 odstotni točki in ta informacija ima neko vrednost, ne pa da je se je zaradi učinka menjave s tujino BDP povečal za 2 odstotni točki, kot sledi iz uradnih podatkov).

Na spodnjem grafikonu so prikazane na takšen način izračunane »dejanske« spremembe posameznih vrst potrošnje od leta 1999. Prikazano je iz česa se sestoji povečanje realnega BDP od 28 milijard evrov v letu 1999 na današnjih 37 milijard. Spremljamo lahko, koliko je k rasti (in padanju) BDP prispevala potrošnja prebivalstva in države, izvoz ter še bolj, kako so BDP zadnja leta pred krizo dvignile investicije. Vemo, da so bile v pretežni meri financirane s posojili iz tujine in zaradi padca vrednosti teh naložb je tudi nastal večji del slabih posojil. Če pa pogledamo rast BDP brez investicij pa vidimo, da nekega padca v tem delu niti ni – zadnji dve leti sicer upada potrošnja prebivalstva in države, a izpad nadomeščajo tuji kupci. Ker so v spodnjem grafikonu spremembe vseh vrst potrošnje in izvoza prikazane od leta 1999 kumulativno (da se vidi celotna sprememba BDP), so v zadnjem grafu še individualno, tako da se lahko primerja prispevek posamezne potrošnje k rasti BDP.

Na zgornjem grafikonu je torej prikazana skupna sprememba BDP po vseh vrstah potrošnje in seštevek je označen s temno modro črto, medtem ko rdeča črta označuje gibanje skupaj ustvarjenega BDP (uradni podatek). Razlika med njima je v spremembi zalog. Do leta 2009 je BDP rastel dodatno tudi zaradi proizvodnje na zalogo, leto kasneje pa smo nekaj teh zalog porabili in zato je bila potreba po novi proizvodnji manjša (potrošnja je bila večja od ustvarjenega BDP). Tudi v 2011 vidimo, da je pretežni del krajšega obdobja gospodarske rasti ponovo izviral iz povečevanja zalog, zaradi njihove kasnejše porabe pa je bil padec BDP v obdobju 2012-2013 še nekoliko večji, kot bi bil sicer.

Sledi še omenjeni grafikon s spremembami od 1999, kjer se lažje primerja prispevek izvoza in domače potrošnje k rasti BDP. Prekinjene črte so uradni podatki o potrošnji gospodinjstev in investicijah, polne črte pa preračunana potrošnja v skladu z gornjimi navedbami in lepo vidimo, da je bilo omenjeno povečanje BDP za 9 milijard evrov v zadnjih 15 letih realizirano z izvozom (blizu 6 mrd. evrov) ter domačo potrošnjo brez investicij (3 mrd. evrov).

Prikazano gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije po izdatkovni strukturi z izločitvijo uvoznega dela je vsekakor nek približek, ocena dejanskih gibanj. Vseeno pa precej bolj ustrezno odraža, kaj se je dejansko dogajalo z našim BDP v zadnjih petnajstih letih. Kje smo ga ustvarjali in kje izgubili. In še bolj, kje ga lahko in moramo nadomestiti. Pri tem so vsekakor iluzorna pričakovanja, da se potrošnja prebivalstva lahko poveča z zmanjševanjem njihovih prejemkov (ne glede na mantro o strukturnih reformah, za katere tako nihče ne ve, kaj točno naj bi z njimi spremenili – le, da se lepo in moderno slišijo). Izvoz namreč svojo »nalogo« pri rasti BDP opravlja, ne glede na pregovorno izvozno nekonkurenčnost.