Spremeniti moramo intelektualne predstave in razumevanja o naših gospodarstvih. Oddelkom za ekonomijo in ekonomistom je uspelo zgraditi robusten in izoliran pogled na ekonomijo ter gospodarstvo kot nekaj, kar je ločeno od družbe, izvzeto iz političnih in socialnih dimenzij. To bo težko spremeniti in predstavlja velik intelektualni izziv. Kajti soočeni smo tudi s težavo, da mnogi ekonomisti danes ne berejo knjig. Mojo knjigo je prebralo mnogo več običajnih ljudi, zgodovinarjev, sociologov in aktivistov, kot ekonomistov. Ti so se navzeli te slabe navade, da ne berejo knjig, ampak le gradijo svoje male teoretične modele. Zato bo nekaj časa trajalo. Ampak želim ostati in ostajam optimist. Zagotovo.

Vaša knjiga v veliki meri povrne ekonomijo v politični prostor. Danes živimo v okolju, kjer velja, da morajo države služiti in se skušati prikupiti trgu in finančnim muham. Je to prava perspektiva?

Ne. Vse produkcijske enote, pa naj gre za kapitalistična, zasebna podjetja in tovarne, za javne zavode ali nevladne organizacije, vsi moramo razumeti, da služimo drug drugemu. Vsi smo prejemniki in ponudniki nečesa znotraj sistema. Ni res, da so posamezniki v zasebnem sektorju edini, ki ustvarjajo sijajne inovacije in izdelke, in jim moramo biti za to vsi hvaležni in se prikupiti njihovim podjetjem s tem, da jim ne bo treba plačati preveč davkov. Ta podjetja zagotovo prejmejo vsaj toliko, če ne še več, kot plačajo nazaj. Kajti ne bi mogla uspešno delovati, če ne bi bilo kakovostnega šolstva, če ne bi bilo javne prometne infrastrukture, zanesljivega in uspešnega zdravstvenega sistema. Pogosto prejmejo veliko več, kot vrnejo družbi. Neprofitni in javni sektor se morata otresti občutka krivde, da zgolj prejemata, medtem ko kapitalistični, zasebni sektor edini ustvarja za preostanek družbe. Vsi prispevamo svoj del. Ne moremo širiti neresničnih domnev, da so določene oblike organizacije boljše od drugih. Vse je odvisno od tega, kaj želimo doseči na določenem področju, in poiskati moramo temu namenu primerno najboljšo obliko organiziranosti.

Vir: Thomas Piketty, Objektiv