Če se Bernanke ne more refinancirati, kako se boste vi?

3 oktobra, 2014 By in gospodarstvo 1 komentar

Tale zadeva je včeraj poskrbela za precej muzanja med finančnimi komentatorji. Nekdanji predsednik Fed Ben Bernanke je na konferenci v Chicagu prostodušno priznal, da je bil nedavno neuspešen pri banki glede refinanciranja svojega nepremičninskega kredita. In dodal, da banke morda malce pretiravajo glede ostrine kreditnih standardov…

The former Federal Reserve chairman, speaking at a conference in Chicago yesterday, told moderator Mark Zandi of Moody’s Analytics Inc. — “just between the two of us” — that “I recently tried to refinance my mortgage and I was unsuccessful in doing so.”

When the audience laughed, Bernanke said, “I’m not making that up.”

“I think it’s entirely possible” that lenders “may have gone a little bit too far on mortgage credit conditions,” he said.

Vir: Elizabeth Campbell, Bloomberg

Če se torej nekdanji predsednik Fed s svojo boniteto (s svojo zelo spodobno plačo in svojim “dobrim imenom”) ne more refinancirati na tako likvidnem ameriškem bančnem trgu, kakšne težave imajo potem šele ne samo ostali ameriški (pre)zadolženi lastniki nepremičnin, ampak podjetja in fizične osebe na popolnoma mrtvem evropskem bančnem trgu?

Banke so iz ene skrajnosti (metanja denarja za kreditojemalci) zapadle v drugo (zaprtje kreditnih linij, razen ob zelo velikih zavarovanjih).

En odgovor

  1. V bistvu je situacija dvojna. Banke posojajo praktično samo A in B komitentom. In ker je teh malo, imajo najboljši A komitenti zelo dobre pogoje. Ostale firme, tudi povsem solidne, pa crkujejo.
    ,
    Verjetno najbolj učinkovit kratkoročni ukrep za ožitev gospodarstva bi bila ustrezno velika garancijska shema, ki bi omogočila delitev rizika (in hkrati zmanjšala pritisk na kapitalsko ustreznost). Ob predpostavki, da država krije 40% rizika (več ne sme ker bi vodilo do moralnega hazarda) bi morala biti shema velika približno 1,5 milijarde evrov kar bi omogočilo pospešitev cca. 4,5 milijarde evrov kreditov (za razvoj in refinanciranje ter samo za B in C komitetnte). To je sicer več kot pol milijarde iz priporočila ECB z 1.8.2013 vendar mislim, da lahko gremo, glede na akcije drugih držav (in odobritev podobne sheme iz 2009) mirno preko tega.

    Odločanje o uporabi the garancij bi bilo potrebno prepustiti bankam ker, če bomo prepustili administriranje SID-u bo vsa stvar (tako kot že nekajkrat ) padla v vodo.

    Velik krivec za kreditni krč je tudi Čufer, ki je dal za obveznice DUTB preveliko obrestno mero in s tem ustvari scenarij Gorenjske banke. Za tiste, ki ne vejo. Ko je Gorenjska banka dobila v 90-tih železarske obveznice z zelo visoko obrestno mero (na DEM!!) se ji ni več splačalo kreditirati gospodarstva. Isto situacijo imamo sedaj. Bankam se bolj splača sederi na držanih obveznicah z nenormalno visoko obrestno mero (zaslužijo brez rizika in truda) kot pa da bi dajale kredite. Čuferja bi bilo potrebno za to svinjarijo, darilo bankam iz proračuna, zapreti.

    Všeč mi je