Ob zaslišanjih ministrskih kandidatov za tri ključne gospodarske resorje sem dobil rahlo nelagoden občutek. Občutek, da ministri ne vedo točno, v kaj se spuščajo, oziroma da si niso dobro pogledali številk, preden so prišli na zaslišanje. Tudi tisti, ki bi naj bili strokovno zelo podkovani.

V času popolne zmede v Evropski uniji, kjer Nemčija vleče v eno smer, Bruselj (evropska komisija) ji verno sledi, Frankfurt (ECB) pa vse bolj v drugo smer, in ki vodi večino evrskih držav v deflacijo in poglabljanje depresije, je težko izluščiti »pravi signal« oziroma prava navodila. Prava navodila pa so tista, ki vodijo domače gospodarstvo k višji rasti ob čim manjši meri socialne nestabilnosti in ki se ne ozirajo na takšne ali drugačne interese Nemčije, Bruslja ali kogarkoli drugega. V takih razmerah je treba »vodstveni presežek« ustvariti doma. V takih razmerah je ključno, da gospodarski del vladne ekipe vodijo osebnosti, ki imajo pravo vizijo, ki imajo energijo in operativne sposobnosti in ki imajo ustrezno politično podporo.

Preberite več v Dnevnikovem Objektivu