Slika učinkov evropskega varčevanja v letih 2011-2013:
Leta 2011 – opogumljena po začetnem okrevanju – je Evropska komisija od držav članic zahtevala pospešeno fiskalno konsolidacijo oziroma po domače – varčevanje. Kot kaže zgornja slika, se je zgodilo natanko to, kar se po formuli za izračun BDP (BDP=C+I+G+(X-M)) mora zgoditi:
če vlada zmanjša javno trošenje (G) in tega ne nadomesti povečano zasebno trošenje (C) ali investicije podjetij (I) ali povečan neto izvoz (X-M), bo seveda BDP upadel. Za razumevanje tega ni treba poznati delovanja kvantne fizike. Države, ki so bolj zategnile pas, so hitreje uničevale svoje gospodarstvo in znižale BDP.(*)
In poglejte si Nemčijo: sama ni varčevala, ampak je z javnim trošenjem še dodatno krepila svojo gospodarsko rast. In dobro, da ni varčevala, kajti sicer bi bila katastrofa v EU še večja. Tudi danes bi morala bistveno več trošiti in hkrati povečati plače zaposlenim, to bi naredilo skoraj polovico potrebnega za začetek okrevanja v evrskem območju.
_______
* Stvari seveda niso tako zelo preproste, kot so predstavljene v sliki z bivariatno povezavo med rastjo in javnimi izdatki (saj na BDP vplivajo tudi ostale komponente povpraševanja ter faktorji ponudbe, pa meddržavni spilloverji prek trgovinskih tokov itd.), toda dobro ilustrirajo osnovno povezavo med obema.

Ste kdaj opazovali mlade mucke. Te se igrajo tako, da poskušajo uloviti lasten rep. Nekaj časa ga lovijo, prej ali slej pa odnehajo.
No, podobno je pri zadolževanju in rasti BDP. Več se zadolžiš, večji imaš BDP. Večji kot imaš BDP, manj si (relativno) zadolžen. A če sam ne tiskaš denarja v katerem se zadolžuješ, se ti prej ali slej zgodi to kar se je g. Kordežu.
Všeč mi jeVšeč mi je