Dejansko bi moralo biti vprašanje obrnjeno, saj so – kljub zelo podobni “free market” filozofiji – neoklasiki v zadnjih treh desetletjih praktično izrinili “avstrijsko” ekonomsko šolo na margino. Zato, ker so pač z matematizacijo vede postali na pogled bistveno bolj elegantni in znanstveni, kot pa avstrijanci z arhaično prozo Hayeka in von Misesa. Na drugi strani pa imajo “avstrijanci” veliko prednost v tem, ko trdijo, da so vzroki za krize vedno v presežnih napačnih investicijah (do katerih je prišlo zaradi napačne, preveč sproščene monetarne politike), medtem ko neoklasiki takšnega vzroka za krizo ne priznavajo. Saj veste, trgi so vedno učinkoviti, kriza pa vedno pride od nekod zunaj. V sami neoklasični teoriji do nje “od znotraj” ne more priti.
No, Noah Smith je naredil en tak hiter pregled podobnosti in razlik med obema ekstremnima strujama v ekonomiji.
Sem mislil, da so bili “avstijci” že od nekdaj na margini.
“Although the Austrian School has been considered heterodox since the late 1930s, it began to attract renewed academic and public interest starting in the 1970s”
http://en.wikipedia.org/wiki/Austrian_School
Post-keynesianec Thomass Palley je v linku pred parimi dnevi poudaril, da gospodarstvo ZDA tako ali tako ne more več rasti brez finančnih balonov česar glavni vzrok je dolgoletno šepava kupna moč prebivalstva. Sproščena monetarna politika v l. 2001 je bila kajpak nujna. Gledano za nazaj bi bil najboljši avtrijsko-keynesijanski pristop. Torej padec v neizbežno veliko recesijo že po dot-com balonu in takojšnje državno troženje.
A zaradi strokovno-ideoloških-političnih razlogov je bilo to nemogoče, vera v neoklasično “splošno ravnovesje” je bila neomajna, skrajno desna Busheva vlada pa ne bi nikoli zagnala (civilnega) gospodarstva z vladnim trošenjem, šla bi kvečjemu v še večjo vojno kot je itak šla. Potop je bil neizbežen. Pravi biser pa je bilo Greenspanovo priznanje ideoloških neumnosti, ki so ga vodile. Nassim-Taleb in še marsikdo drug bi samo rekel, “I told you so”.
Všeč mi jeVšeč mi je