Nacionalni rop stoletja na “Teš 6 expressu”

Primož Cirman je v Dnevniku ponovno naredil izvrstno kronologijo projekta Teš 6 in ga – genialno – primerjal s kriminalnim romanom Agathe Christie “Umor v Orient expressu”. Pri Christiejevi so, sicer predvidljivo v svoji navidezni nemožnosti, v umor vpleteni vsi prisotni potniki v vagonu. Podobno predvidljivo sta v “Teš 6 expressu” v nacionalni rop stoletja vključeni obe največji stranki, SD in SDS, ki sta navzven sicer nepomirljivi ideološki nasprotnici. Sovražnici v retoriki in brata v denarju.

Primož Cirman:

Bil je prvi dan decembra 2010. Le nekaj dni prej so nadzorniki TEŠ zamenjali direktorja TEŠ Uroša Rotnika. Uradna vrednost projekta TEŠ 6 je znašala 1,2 milijarde evrov. HSE in TEŠ sta do takrat na račun Alstoma nakazala »le« 137 milijonov evrov. Predsednik nadzornega sveta Jadranko Medak je zato naglas razmišljal o začasni zaustavitvi projekta. Razlog: morebitne nadaljnje podražitve TEŠ 6 bi za dlje časa blokirale druge energetske projekte v državi. Zdelo se je, da si bo država pri projektu TEŠ 6 končno nalila čistega vina in odločila, ali in pod kakšnimi pogoji ga bo podprla s poroštvi. A to se ni nikoli zgodilo. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je januarja 2011 razrešila Medaka. Sporočilo je bilo jasno: projekt se mora nadaljevati.

Vsaj na ravni domače politike je namreč močno podobna razpletu Umora na Orient ekspresu, kriminalnega romana Agathe Christie, v katerem se izkaže, da so za umor enega od potnikov krivi vsi njegovi sopotniki v vagonu. Prvi predlog zakona o poroštvu, ki so ga septembra 2011 spisali kar v HSE, vložil pa ga je aktualni velenjski župan Bojan Kontič, je podpisalo 30 poslancev SD, SDS, LDS, DeSUS in SLS. Leto dni pozneje so za enak zakon glasovali tudi poslanci DL in PS, ki je nato po lanskem prevzemu vlade vroč krompir neuspešno skušala potisniti v roke računskega sodišča. Na prste ene roke lahko naštejemo politike, ki so v vladi javno opozarjali, da je projekt »tempirana bomba« za energetiko. V Zares sta bila to nekdanja ministra Darja Radić in Gregor Golobič. Če odštejemo Mitjo Gasparija, ki se je v nekaj mesecih vodenja gospodarskega resorja uprl pritisku iz SD, naj še pred padcem vlade Boruta Pahorja prižge zeleno luč državnim poroštvom, in ministre, ki so naknadno »spoznavali«, da je vrag v projektu vzel šalo, je to tudi vse.

In še slika hobotnice iz “Teš 6 expressa” iz leta 2007 (kasneje so se nekateri obrazi zamenjali, toda lovke so ostale nepoškodovane):

Vir: Dnevnik

Preberite celo kronologijo Primoža Cirmana v Dnevniku.

Veljalo bi pogledati ne samo prelivanje denarja med členi v hobotnici, pač pa tudi koliko tega denarja je – prek verige vezanih poslov, vključujoč piarovske agencije – končalo na strankarskih računih in na računih strankarskih veljakov in njihovih družinskih članov. “Zaklad”, ki so ga odkrili na bančnem računu preminulega Jožeta Zagožna v Avstriji morda ni v povezavi s projektom Patria, pač pa s projektom “Teš 6 express”. Morda imajo zaklade v obliki bančnih računov in nepremičnin v tujini tudi druge s hobotnico povezane osebe.