Neenakost razdelitve dohodkov v letu 2010. Slovenija ni samo absolutni prvak po enakosti razdelitve dohodkov med pol- in razvitimi državami OECD, pač pa tudi v svetovnem merilu. Neenakost med vsemi državi, ki jih spremlja Svetovna banka, je nižja samo še v Belorusiji.

Vir: Branko Milanović, WB

Med razvitimi državami je neenakost najvišja v ZDA in V. Britaniji. V Britaniji se je neenakost dramatično povečala v 1980-ih (Gini koeficient se je povečal kar za 12 indeksnih točk, iz 0.26 na 0.38), torej v času vladavine Margaret Thatcher. Nato pa je stagniral in celo nekoliko upadel v času vladavine Tonyja Blaira ter se spet povečal v času konjunkture pred sedanjo krizo. Kot kaže spodnja slika, je povečanje neenakosti tesno korelirano s povečanjem razlike v razdelitvi dohodkov med zgornjimi 10% in spodnjimi 90% prebivalcev glede na dohodke. Z drugimi besedami, zgornjih 10% je dramatično povečalo dohodke glede na vseh ostalih 90%.

Vir: Martín Fernández

Podobno dramatično povečanje neenakosti se je zgodilo tudi v ZDA, vendar skozi daljše obdobje: začelo se je v 1970-ih, neenakost se je nato pospešeno povečevala v mandatih Ronalda Reagana, Busha starejšega, Billa Clintona ter Busha mlajšega. Nadaljuje pa se tudi v času Baracka Obame.

Vir: Branko Milanović, WB

Zanimivo zgodbo izraža spodnja slika, ki kaže porast neenakosti v ZDA in Kitajski v tesni korelaciji s povečanjem trgovinske odprtosti. V ZDA je porast neenakosti prehiteval povečanje odprtosti, na Kitajskem pa sta šla z roko v roki. Zanimivo je, da se je na Kitajskem rast neenakosti po letu 2000 zaustavila in stagnira.

Vir: Branko Milanović, WB

Povezava med neenakostjo in trgovinsko odprtostjo je, vsaj v ZDA, lahko povsem spurios, naključna,v Kitajski pa je logično, da je odpiranje socialističnega gospodarstva postopoma odpravilo nekdanjo ekstremno egalitarnost.

Zanimivo pa je pogledati, kako je globalizacija nasploh vplivala na neenakost v svetu.

Kakor kažejo zadnji podatki iz študije Branka Milanovića (2013), se svetovna neenakost, če kontroliramo za velikost držav (Concept 2), od 1960-ih let naprej počasi znižuje. Zniževanje neenakosti je dobilo pospešek z globalizacijo po letu 1990, še bolj dramatično pa po letu 2000. Vendar je največji del tega učinka posledica povečanja BDP per capita na Kitajskem (primerjaj modro in rdečo krivuljo), če pa zraven prištejemo še Indijo in Indonezijo, pa to pojasni skoraj ves učinek znižanja svetovne neenakosti. Z drugimi besedami, hitra gospodarska rast v Indiji in Kitajski zaradi globalizacije je močno povečala njun BDP na prebivalca in ker obe skupaj predstavljata skorajda 30% svetovnega prebivalstva, je to preobrnilo trend svetovne neenakosti navzdol.

Vir: Branko Milanović (2013)

Torej, zaradi globalizacije se je svetovna neenakost zmanjšala, vendar pa se je povečala neenakost znotraj držav, predvsem v razvitih državah. Podobno sicer velja tudi za Indijo in Kitajsko. Treba je počakati na zadnje podatke Svetovne banke, ki temeljijo na anketah gospodinjstev in na podlagi katerih Milanović oblikuje t.i. Concept 3 mero neenakosti. Ta za razliko od Concept 2 mere zajema tudi razlike v razdelitvi dohodkov znotraj držav.