Neoliberalna koalicijska pogodba?

Nekateri se razburjajo, ker se v najnovejši koalicijski pogodbi beseda solidarnost pojavi vsaj 20-krat. Tja, kaj ste pa pričakovali? Gre pač za path-dependance. Če imamo za seboj vsaj 45 let socializma in nato dobrih 20 let nečesa vmes med trgom in socializmom, pač ne morete pričakovati od vlade, ki si po sanaciji bank (ki bo vsakega izmed nas po žepu udarila z dodatnim davkom najmanj v višini 2,500 evrov po glavi) želi popraviti imidž, da bo govorila o več konkurence in več trga.

Takšne izjave si lahko privošči samo nemški predsednik Joachim Gauck, ki je nedavno posvaril o preveč regulacije s strani države in o nujnosti več konkurence. Še več, v govoru je izrecno branil neoliberalizem (v smislu ordoliberalizma nemške freiburške šole, ki je sicer antipod neregulirane verzije klasičnega laissez-faire).

Jasno, nemška zgodovina zadnjih 60 let temelji na ordoliberalizmu, zato lahko nemški predsednik govori o tem, naša zgodovina po letu 1945 pa temelji na socializmu in solidarnosti, zato pač koalicijska pogodba govori predvsem o solidarnosti.

Stvari so logične, mar ne? Karkoli drugega v koalicijski pogodbi leve koalicije bi nas vrglo na rit. To bi bil totalen šok. Zrušil bi se naš virtualni miselni svet. Vse, “za kar smo se borili” desetletja dolgo. Vlada ne more biti drugačna od ljudstva. Vlada je natanko takšna, kakršno si zaslužimo. Zato se ne razburjajte preveč.

En odgovor

  1. Zakaj ne reči, da smo v predprejšnjem obdobju imeli 45 let socializma, ko je solidarnost delovala in bila državljanom v oporo? In nato več kot 23 let divjega, pobesnelega neoliberalizma? Ko je “solidarnost” delovala samo med vrhuško tatinskih kriminalcev v oblekah iz časov birme, nemoralnih (“čudežnih”, “liberalnih”, “novokomponiranih”) ekonomistov, pokvarjenih politikov in mafijskih pravnikov? Vsega skupaj manj kot 3% prebivalstva.
    To bi bil čisto pošten navedek. Da ne bi umetno, verbalno zamegljevali opisa, kaj je kdo počel. In kaj je prineslo uvajanje neoliberalizma ter “trga” zadnji dve desetletji državljanom, ki so omenjeni združbi na oblasti verjeli. Enkrat enim, drugič drugim, pa spet prvim, pa spet drugim – a vsem približno enakim.
    Sicer pa – lahko da govoričijo o solidarnosti. A kaj beseda v resnici pomeni, razen da jim je všeč, nimajo pojma, Oziroma je njih razlaga le-te kakšno svetlobno leto proč od tega, kar razumejo z njo normalni, pošteni ljudje.

    Všeč mi je