Vir: OECD

OECD je pripravil zanimivo primerjavo hitrosti okrevanj držav OECD v zadnjih štirih velikih krizah od 1970-ih let naprej. Medtem ko so v 1970-ih letih države OECD v štirih letih in pol po začetku krize zabeležile za 18% višji BDP kot pred krizo, se je to v 1980-ih zmanjšalo na 15%, v 1990-ih na 10%, v sedanji krizi a le še na 3.5%.

Ali z drugimi besedami, opravka imamo z daleč najpočasnejšim okrevanjem v zadnjih štirih desetletjih. To pomeni, da se zasebna poraba ni uspela pobrati s tal. Razlogi za to so lahko v zgodovinsko visoki zadolženosti gospodinjstev ter tudi podjetij na eni strani, na drugi pa v nizki javni potrošnji, ki ni nadomestila izpada zasebnega povpraševanja. Posledica je velika negotovost, ki še bolj depresivno vpliva na povpraševanje. Ob tem, da se vse razvite države otepajo prevelike likvidnosti. Preveč je prihrankov, ki ne najdejo produktivnih naložb. V času Miltona Friedmana je to vodilo v visoko inflacijo, danes pa v deflacijo.