Ta teden bom pisal o velikem nategu, ki se je zgodil na področju makroekonomske teorije v 1970-ih letih in ki determinira naše današnje razumevanje gospodarstva ter receptov za rešitev krize. Vse je v predpostavkah. V tem ali verjamete v to, da so ljudje hiper racionalni in da so trgi hiper učinkoviti. Če verjamete v to, se kriza ne more zgoditi. Če se pa po nekem čudežu zgodi, pa država ne sme poseči (niti z monetarno niti s fiskalno politiko) v njeno reševanje, saj se bodo trgi sami pozdravili. Plače se bodo znižale in gospodarstvo se bo vrnilo v novo ravnotežje.

(kakšen manj ortodoksen neoklasik bi v skrajni sili morda dovolil monetarno poseganje zaradi morebitne “denarne iluzije” sicer hiper racionalnih posameznikov, ampak pustimo zaenkrat to ob strani)

Hudič je seveda v tem, da ne samo, da sta obe predpostavki (o racionalnih pričakovanjih in o učinkovitih trgih) napačni (zato pač prihaja do iracionalnih pretiravanj, balonov in kriz), ampak da ortodoksni neoklasični ekonomisti, ki verjamejo vanje, ne priznavajo empiričnih dejstev. Denimo tega, da se plače ne prilagajajo navzdol (oziroma le delno). Plače so “lepljive” (sticky), zato se mora, ko pade povpraševanje, navzdol prilagajati zaposlenost. Zato se v krizi povečuje brezposelnost. To pa je nekaj, kar se v neoklasični teoriji po definiciji ne more zgoditi (v teoriji se cene in plače vedno zmanjšajo dovolj, da se trgi “počistijo” in da ponudba ostane enaka povpraševanju, zato imamo vedno polno zaposlenost).

Kaj torej z ekonomsko teorijo, ki – sicer po tekočem traku dobiva Nobelove nagrade (Robert Lucas za teorijo racionalnih pričakovanj in Eugene Fama za hipotezo učinkovitih trgov) – ne zna pa pojasniti nastanka kriz in brezposelnosti, ker se to ne ujema s teorijo?

Na to mi verjetno ni treba odgovoriti. Toda problem je, ker te napačne teorije na napačnih predpostavkah krojijo tako pomembne zadeve, kot je pravilen odgovor na krizo. Determinirajo denimo tudi sedanjo doktrino varčevanja. Te teorije niso samo napačne, niso samo škodljive, pač pa so nevarne. Več v petek.

_____

(O vojni med makroekonomisti zaradi napačnih predpostavk in o lepljivih plačah lahko preberete več v Zakaj so “lepljive” plače (in cene) pomembne?)