Poslabšana napoved gospodarske rasti Evropske komisije za Slovenijo (letos povečanje upada iz -2% na -2.7%, naslednje leto pa iz -0.1% na -1%)  je bila pričakovana, tudi sam sem jo napovedal pred meseci. Poslabšana napoved je logična posledica dejstva, da rahlo naraščajoč izvoz ne more nadomestiti izpada povpraševanja gospodinjstev, države in investicijskega povpraševanja. Tri izmed štirih komponent agregatnega povpraševanja so nizke oziroma upadajo, zato se gospodarska recesija poglablja.

Poglejte si sliko, ki ponazarja komponente agregatnega povpraševanja za Slovenijo. Slika pove več kot tisoč besed.

Vir: SURS; lastni preračuni.

Izvoz je na isti ravni kot tik pred krizo, vse komponente domačega povpraševanja pa so konec drugega četrtletja letos pod ravnijo pred začetkom krize (Q3 2008) in ne kažejo znakov oživljanja. Investicije so na ravni 45% (!) izpred krize, povpraševanje gospodinjstev je nižje za 5%, trošenje države pa za 1.3%. Posledica vsega tega je BDP, ki je nižji za dobrih 11% in še naprej upada.

Slovenija lahko izide iz krize šele, če se bo na en strani močno povečalo trošenje v EU, zaradi česar bo občutno porasel slovenski izvoz (in nadomestil izpad domačega povpraševanja), in/ali če se bo na drugi strani povečalo domače trošenje. V času recesije in splošne negotovosti je težko pričakovati, da bi se povečalo povpraševanje gospodinjstev. Trošenje države je omejeno s fiskalno konsolidacijo in politiko varčevanja, ki jo določa Bruselj. Investicije podjetij pa ne morejo rasti dokler je šibko splošno agregatno povpraševanje, dokler banke ne kreditirajo in dokler so podjetja preveč zadolžena.

Recept za izhod iz krize je kombinacija treh dejavnikov:

• prvič, izhod evro območja iz krize in vrnitev zelo robustne rasti, ki bo povečala izvozno povpraševanje;
• drugič, sanacija bank in istočasen proces sistemskega razdolževanja podjetij, ki bosta omogočila pogoje, da bodo podjetja z normalnim dostopom do virov financiranja sploh lahko izkoristila morebitno povečanje tujega povpraševanja; ter
• tretjič, povečane javne investicije (v infrastrukturo in energetiko.

Ključna je kombinacija vseh treh dejavnikov. Če ne bo rasti v Evropi, lahko v Sloveniji naredimo kar hočemo, lahko izvedemo vse možne reforme, znižamo ceno delovne sile še za 20%, pa nam ne bo nič pomagalo. Že v času sedanje krize smo v Sloveniji stroške dela na enoto (produktivnosti) znižali za največ v evro območju (za več kot 10%), pa nam nič ne pomaga, če ni tujega povpraševanja oziroma če podjetja, ki imajo povpraševanje, ne morejo priti do financiranja, ker bodisi nesanirane banke ne posojajo bodisi so podjetja preveč zadolžena, da bi se sploh lahko kvalificirala za pridobitev kreditov.

Zato ob gospodarski rasti v Evropi tako nujno potrebujemo sanacijo bank in sistemsko razdolžitev podjetij. Če pa rasti v Evropi ne bo ali pa ne bo dovolj robustna, nam preostane samo še državno trošenje prek naložb v infrastrukturo, energetiko itd. Kajti nihče drug (gospodinjstva, investicije podjetij) ne bo trošil več, ker pač ne more.

Toda država je pri trošenju omejena z zapovedjo fiskalne konsolidacije na eni strani ter z visoko ceno zadolževanja na drugi. Torej nam dejansko preostane samo upanje na rast v Evropi ter da istočasno izvedemo sanacijo bank in razdolžitev podjetij. Sicer se bo prosti pad nadaljeval.