Če je že ameriška politika popolnoma zmedena in ideološko razklana, pri čemer so republikanci pripravljeni “zapreti vlado” iz povsem neumnih, ali bolje, otročjih razlogov, pa vsaj Fed vliva upanje, da ve, kaj dela in da stoji za tem 120-odstotno. Zadnji trije meseci so bili v pričakovanju počasnega ugašanja kvantitativnega sproščanja (QE), kar je vneslo nemir tako na ameriške finančne trge kot na predvsem v Azijo. Ob tem pa je ameriška rast še vedno dokaj sktomna, brezposelnost pa ostaja na visokih ravneh. Fed, ki ima za razliko od ECB, ob ciljanju inflacije kot drugi cilj tudi maksimizacijo zaposlenosti, je z današnjo odločitvijo, da ugašanje QE prestavi vsaj do decembra, dal trgom pomemben signal. Signal, da bo še naprej aktivno spodbujal okrevanje ameriškega gospodarstva.

Fed na ta način pomembno vpliva na pričakovanja. In kot kažejo študije, je polovica učinka QE prav v pozitivnem signalu, ki ga daje proaktivnost monetarne politike:

Michael Bauer and Glenn Rudebusch, economists at the San Francisco Fed, found in a recent paper that as much as half of the impact of bond buying comes from this signaling effect. And Northwestern professors Arvind Krishnamurthy and Annette Vissing-Jorgensen came to similar conclusions. Announcements of quantitative easing, they found, shifted expectations of interest-rate increases months into the future and sharply depressed yields on shorter-term bonds.

It shouldn’t be surprising that expectations matter. Few participants in the economy care what the federal funds rate is this month, but almost every household and firm makes decisions based upon its expectation of the trend of interest rates over the coming decade.

The best evidence that the taper delay sends a broader signal, though, is the changed language of the Fed’s statement itself. It “decided to await more evidence that progress will be sustained before adjusting the pace of its purchases.” And it will time the taper based upon “whether incoming information continues to support the Committee’s expectation of ongoing improvement in labor market conditions and inflation moving back toward its longer-run objective.”

Vir: Bloomberg

Kdaj bomo nekaj podobnega slišali od Maria Draghija in ECB? Draghi je lani naredil revolucionarno potezo, ko je ECB dodal pooblastila, ki jih sicer po zakonu nima. Zdaj bi bil čas, da ECB začne (vsaj verbalno) signalizirati, da ji je poleg nizke inflacije (ki je prenizka) pomembna predvsem zaposlenost. Če so že evropski politiki nesposobni skupno nastopiti proti neumni in sebični politiki Nemčije, bi morala vsaj ECB bolj odločno pokazati, da ji je dejansko še najbolj mar za obstoj evra in evropske integracije.