The Economist je naredil dobro grafiko o izgubljenem BDP v času krize. V obdobju 5 oziroma 6 let sta med OECD državami samo ZDA in Nemčija do letošnjega poletja uspeli občutneje povečati svoj BDP iznad predkriznega obdobja (2. kvartal 2007). ZDA zaradi stimulativnih ukrepov, Nemčija pa zaradi stimulativnih ukrepov in rastočega izvoza v azijske države.

Slovenija je z več kot 11-odstotnim kumulativnim upadom na repu lestvice, za nami je le še Grčija, malce pred nami pa ostale PIIGS države. Z nadaljevanjem varčevalnih ukrepov se bo luknja samo še povečevala. Glede na stanje stvari bomo kmalu s predzadnjim mestom lahko celo zadovoljni.
Slovenski žalostni rekord od viška tako-imenovane konjunkture pa do danes. Bojim se, da na grafu ne tekmujemo samo za predzadnje mesto ampak, da imamo zaradi načina odziva na krizo tudi potencialno možnost, da se približamo Grčiji. O neznosnem in odškodninsko pregonljivem NAČINU dela , ki še ni saniran ter potem še o katastrofalnem odzivu države in njenih institucij na krizo, pa vsi še kar površno in olepševalno (napake, zdrsi, neustreznosti, neetičnosti … in kar je še takšnega zavajajočega govorjenja) mlatimo prazno slamo in govorimo o ekonomskih politikah, ki jih bomo naslonili …. na KAJ ?
Tudi ko se sanira podjetje se mora najprej sanirati NAČIN njegovega delovanja. Pri tem so “stari managerji” običajno velika ovira že samo zato, ker “branijo” svoje, morda celo dobro, a nezadostno ukrepanje in neustrezen način delovanja podjetja ter s tem manjšajo akcijsko sposobnost sanacije. Seveda pa so velika ovira tudi sanatorji, če stare managerje samo odstranijo in morda še izpostavijo njihove morebitne kriminalne posle, ne menjajo pa NAČNA delovanja podjetja in ne zastavijo KORENITIH sprememb. Če tega ne naredijo, niso naredili tako rekoč nič (mnogokrat pa niti ne vedo kaj je potrebno narediti poleg tega, da se odstavi “ta stare”). Podjetje čez kratek čas ponovno zdrsne v krizo in nato običajno v bankrot. “Saniranih” povratnikov je zelo veliko in sanacije so običajno manj kot 25% uspešen posel ravno zaradi premajhne korenitosti sprememb v načinu dela. Tudi dobre ukrepe preprosto ni na kaj nasloniti in vse skupaj zvodeni in se sprevrže v svoje nasprotje.
Pri nas na makro, bančni in mikro ravni še tega nismo sposobni pogledati ali so podjetja, banke in institucije ter država delovali v skladu s principi dobrega gospodarstvenika in profesionalnega finančnika, pa čeprav so bili ti principi kršeni v sistemsko pomembnem obsegu in je ta obseg kršitev izvor sistemsko pomembnega obsega tveganj ter posledično močnega slovensko dodanega vira poglobitve krize še pred neustreznim odzivom na krizo. Ali so institucije in drugi delovali v skladu s ZGD+ZFPPIPP+KPFN malokoga zanima, pa čeprav je v delovanju institucij in podjetij ter države s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in profesionalnega finančnika ključ za preprečevanje tako-imenovanih konjunkturnih veselic in s tem kriz (in ne šele v zlatem pravilu na ravni države). Sanacija NAČINA dela je eden PRVIH in NUJNIH sanacijskih ukrepov in potem seveda še pravilno proti-krizno ukrepanje, ker sicer tega ukrepanja ni na KAJ nasloniti.
Lep pozdrav Igor
Všeč mi jeVšeč mi je