Odgovor na naslovno vprašanje je lažji od odgovora na vprašanje ali obstaja življenje po smrti. Čeprav se z odgovorom prebivalci Irske, Grčije, Španije in Portugalske ter večina ministrov njihovih vlad ne bi strinjali. Seveda po ostri vladni politiki varčevanja (oziroma fiskalni konsolidaciji, kot se temu uradno reče) obstaja lepši jutri. … le prvih pet let je hudo težkih. Nato pa se vse začne od začetka, podobno kot po vojni. *

Tudi v Sloveniji bomo spet dočakali lepši jutri. Čeprav se, resnici na ljubo, pet let po začetku krize kriza niti še ni prav razbohotila, če jo primerjamo z Grčijo, Španijo ali Portugalsko. Do konca leta 2011 se je nekdanja Pahorjeva vlada obnašala kot da krize ni in veselo trošila. Zategovanje pasu se je začelo šele s prejšnjo, Janševo vlado v sredini leta 2012. Sedanja vlada Bratuškove pa bo pas samo še bolj zategnila. Zelo zategnila.

Kakšne druge izbire vlada Bratuškove sploh nima. Pred nastopom svojega nenadejanega mandata je Bratuškova sicer obljubljala konec politike varčevanja. Toda takoj po nastopu funkcije jo je zadela kruta realnost: dovolj je bil en razgovor v Bruslju in takojšnja demonstracija moči finančnih trgov, da je predsednica vlada in z njo celotna vladna ekipa obrnila kurs za 180 stopinj. In naravnala kurs na natanko enak kurs, kot mu je sledila odstopljena Janševa vlada. Izbire pač ni več, Slovenija je z nespametnimi vladnimi politikami v času mandata Pahorjeve vlade v letih 2009-2011 izgubila finančno suverenost. Zato nam danes kurs diktirajo v Bruslju in na finančnih trgih. Lahko vam to ni všeč, lahko vas to zelo jezi, toda tako je. Pa še sami smo si krivi za to.

Za to, kar nas čaka v letošnjem in naslednjem letu, ni treba pogledati v kristalno kroglo. Dovolj je, če pogledate v naštete države PIGS. Za uravnotežitev proračuna bo potrebno precej krvavega dela na obeh straneh bilance. Če je Pahorjeva vlada trošila, kot da krize ni in napihnila javne izdatke, je Janševa vlada hkrati oklestila davčne prilive in nekoliko tudi javne izdatke. Vlada Bratuškove je uravnoteženje proračuna poskušala doseči brez bolečih posegov v socialne transferje, pokojnine, plače in delovna mesta v javnem sektorju in se temu izogniti z zviševanjem obstoječih in uvajanjem novih davkov. Toda v Bruslju se s tem ne strinjajo, pač pa zahtevajo natanko to – zmanjševanje socialnih transferjev, pokojnin, znižanje plač in odpuščanje v javnem sektorju.

In natanko ta film bomo gledali v naslednjih dveh letih. Bolje rečeno grozljivko in dramo hkrati. In brez očitnega srečnega konca v doglednem času. Vlada bo iz naših žepov pobrala več denarja na eni strani, na drugi pa nam bo dajala bistveno manj kot doslej. Blaginja slehernika se bo zmanjšala vsaj za desetino. Za tiste, ki bodo izgubili službo, pa bistveno bolj.

In da ne boste po nepotrebnem jezni: to bi v tej situaciji bila prisiljena narediti katerakoli vlada. Leva, desna, sredinska ali brezbarvna. Toda bolje je, da to naredi leva vlada. Leve vlade imajo bistveno več možnosti, da izpeljejo boleče gospodarske in socialne reforme oziroma po domače: takšno »masovno puščanje krvi« prebivalstvu. Janševa oziroma desna vlada tega ne bi mogla. Kot ste se lahko prepričali sami, so jo, ko je šele narahlo začela s puščanjem krvi, »spontani« vsedržavni protesti ter strici iz ozadja odstopili v enem letu po nastopu mandata.

Leve vlade izvajajo bolj prefinjen socialni inženiring in imajo boljše povezave s sindikati, nevladnimi organizacijami in civilnimi družbenimi gibanji. Zaradi krinke večjega socialnega čuta lažje izpeljejo »puščanje krvi« prebivalstvu. Tudi slavno dansko reformo trga dela izpred dobrega desetletja, pod imenom fleksibilna varnost, je izpeljala leva vlada pod vodstvom Rasmussena. Nemško reformo socialnih transferjev, trga dela in davčno reformo v letih 2003-2005 je prav tako izpeljala leva vlada pod vodstvom Schröderja. In tudi pri nas v mandatu leve, Bratuškove vlade sindikati javnega sektorja in policije po tekočem traku in brez velikega odpora sklepajo dogovore in podpisujejo sporazume z vlado. Nevladne organizacije ne protestirajo in tudi »spontanih« demonstracij proti vladni varčevalni politiki ni.

Pa bo, če bo že tako strašansko močno zarezala v našo blaginjo, ta ostra varčevalna politika imela pozitiven vpliv vsaj na gospodarsko rast? Ne. Kratkoročno absolutno ne. Nasprotno, ima in bo imela zelo negativen vpliv na gospodarsko rast. Propadlo bo še precej podjetij in veliko delovnih mest bo še izgubljenih. Zmanjševanje javnih izdatkov že po definiciji zmanjšuje povpraševanje in s tem gospodarsko rast. Za vsak odstotek zmanjšanja javnih izdatkov se tudi BDP zmanjša vsaj za en odstotek. Dodaten negativen učinek pa prinaša odpuščanje v zasebnem in javnem sektorju in s tem manjše trošenje prizadetih gospodinjstev. Dodatno k temu pa vsesplošna klima negotovosti in strahu zmanjša povpraševanje tudi vseh ostalih, sicer s krizo manj prizadetih gospodinjstev. Ta učinek »strukturne depresije«, ko gospodinjstva nočejo trošiti, na Japonskem traja že dobri dve desetletji po izbruhu finančne krize iz začetka 1990. let.

Samo varčevanje sicer pomaga očistiti bilance podjetij, države ter tudi gospodinjstev. Pripravijo se temelji za nov gospodarski vzpon. Toda to je zelo dolgotrajen in boleč proces. Ta proces je mogoče vsaj precej omiliti in skrajšati. Denimo s privatizacijo državnih lastniških deležev v podjetjih ter z uporabo teh kupnin za financiranje investicij v javno infrastrukturo. Ali pa denimo s privabitvijo tujih podjetij k vlaganjem v energetiko in infrastrukturo. Na ta način se s povečanjem povpraševanja sproži gospodarski cikel, dobavitelji dobijo nova naročila, nastajajo nova delovna mesta. Izboljša se gospodarska in splošna družbena klima. Gospodinjstva spet začnejo trošiti.

Ta vzporedni proces privatizacije, javnih investicij in privabljanja tujih naložb je ključ za omilitev negativnih posledic ostre varčevalne politike. Vlada Bratuškove mora temu delu ukrepov nameniti več pozornosti. To je edini manevrski prostor, ki ji je po izgubi finančne suverenosti še ostal. In še več, brez tega jo bo splošno ljudsko nezadovoljstvo, ko se bo »masovno puščanje krvi« resno začelo, zelo hitro odneslo z oblasti.

______

* Izvorno objavljeno v Večerovih Pogledih