Strinjam se z dejstvom, da je Gregor Golobič (GG) izkazal pogum, ko je (1) po navajenosti, da ne dela kot frontman, ampak kot pomemben operativec (generalni sekretar) in (2) po neuspešnem prepričevanju alternativnih uglednih kandidatov za predsednika Zares pokazal veliko mero državljanskega poguma in izkazal zvrhano mero ambicioznosti. Predvsem tudi glede na dejstvo, da mu sedanja politična konstelacija na t.i. levi sredini ne more vlivati preveč zaupanja glede uspeha njegove stranke na volitvah prihodnje leto. Njen domet je po mojem mnenju tam do 10% volilnih glasov. Ceteris paribus, seveda. Odvisno od uspešnosti uveljavljanja nove stranke in od uspešnosti obrambnih odzivov konkurentov.
Resnici na ljubo konkurenti trenutno nimajo težkega dela, saj so največji nasprotnik Zares in GG trenutno oni sami. Pač zaradi negativne dediščine, ki jo nosijo s seboj sam GG kot nekdanji vrhovni tranzicijski kadrovik LDS ter “njegovi” poslanci iz nekdanje LDS. Verjamem, da ostali strankarski veljaki ne bi smeli imeti večjih težav pri spodbujanju skepse večine volilcev do nove stranke. Več obrambnih odzivov in diskvalifikacij je trenutno – razumljivo – mogoče pričakovati na levi sredini. Na desnici lahko le mirno opazujejo kanibalizem, ki se bo odvijal na levi sredini. In morda k temu malce pripomorejo s pomočjo medijske mašinerije, ki jo obvladujejo.
Toda ne glede na odziv konkurentov bo odločilna za uspešnost Zares na političnem trgu predvsem njihova lastna aktivnost ali ne-aktivnost. Mediji jim zaenkrat posvečajo ogromno pozornosti, javnost je radovedna. Morda jim bo s svojo “novostjo” na trgu uspelo prepričati strukturo mlajših ter izobraženih volilcev, ki se ob sedanjih političnih razmerjih odločajo za volilno abstinenco. Morda jim bo uspelo tudi pridobiti znane javne osebnosti in pomembne mnenjske voditelje. Morda bodo znali pravilno odpreti prava družbena in razvojna vprašanja. Morda bodo pokazali zadovoljivo mero konstruktivnosti in odprtosti za sklepanje zavezništev pri pomembnih aktualnih vsebinskih vprašanjih. Vse našteto je dejansko pogoj za uspešno pozicioniranje nove stranke na političnem trgu. Sicer bodo pač šli po poti nekdanjih Demokratov.
Ker sem ekonomist, ki verjame v konkurenco, se ob tem novem vstopu na politični trg seveda veselim povečane konkurence, kajti ta dodatni konkurenčni pritisk bo seveda izboljšal tudi delovanje obstoječih akterjev na trgu. Povečana izbira in povečani konkurenčni pritiski med ponudniki na trgu pa so za nas potrošnike (volilce) lahko samo dobrodošli. Še posebej pa, kadar se nov akter na trgu zavzema za napredne vrednote (osebne svoboščine, tržno gospodarstvo, svobodna gospodarska pobuda, omejitev vloge države, vzdržen gospodarski razvoj itd.).
Torej, good luck, fantje. Veselim se tekme.
DAMIJAN blog 
Drobljenje levice na žepne stranke po meri posameznega volilca vsekakor blagodejno vpliva na možnosti uspeha desnice. Malo je verjetno, da bo desnica zadosti močna, da sestavi vlado brez podpore raznih žepnih strank. Desnica bo pri tem imela precej lahko nalogo saj bo morala samo počakati koga bo oblast bolj zanima in čemu se bo pripravljen odreči v zameno zanjo.
Hvala GG, ker si desnici omogočil precej lahko vladanje v naslednjih letih.
Všeč mi jeVšeč mi je
Droben popravek: ljudje niso radovedni, pač pa so člani Zares v medijih tako well connected, da lahko pridobijo ustrezno air timea (tole ni moje, ampak prihaja direktno od novinarjev).
Všeč mi jeVšeč mi je
Joze, katera od strank – levo in desno od sredine – pa se ne zavzema za vse te svoboscine in vrednote, ki jih nastevas…
Všeč mi jeVšeč mi je
@4ndr3j
Morda je fante pri oblikovanju Zares vodil naslednji strateški razmislek: v večinskem sistemu se splača oblikovati politične bloke, v proporcionalnem pa ne, v naši specifični verziji proporcionalnega sistema s korekcijami pa so na boljšem manjše stranke. Ergo, bolj se splača imeti na političnem trgu 4 leve stranke kot denimo samo 2, saj (1) 4 posamične stranke z diferenciranim proizvodom (programom in ljudmi) skupaj zberejo absolutno več volilnih glasov kot pa 2 združeni stranki (poberejo tudi razne “repke” pri distribuciji volilcev, ki bi sicer abstinirali ali bi jih pobrala katera druga stranka), in (2) naš volilni sistem jih še dodatno nagradi zaradi njihove majhnosti (denimo, da dobijo po od polovice do enega poslanca na stranko več).
Stranke (proizvodi) se morajo pred volitvami le dovolj diferencirati eden od drugega, čeprav gre za ideološko podoben produkt, po volitvah pa lahko sklepajo koalicije s strankami iz istega ideološkega pola.
Zadeva pa se lahko tudi zakomplicira. (1) Denimo, da se poskušajo sorodne stranke preveč diferencirati ena od druge, kar lahko pripelje do kanibalizma in do zameglitve osnovnega fokusa – tj. skupne zmage na volitvah. Te tendence se danes že lepo kažejo. Glej denimo zapis GG izpred nekaj mesecev, kjer je bil zelo netakten do Pahorja, nedavne izjave Kresalove in Školjča glede Zares, ali nezmožnost poenotenja glede skupnega predsedniškega kandidata itd. Ali (2) da zaradi kanibalizma in izgubljanja energije v medsebojnih obračunavanjih te stranke ne uspejo dobiti absolutne večine v parlamentu. V tem primeru bo celotna levica seveda lahek zalogaj za JJ. Zanimivo je opazovati relativno naklonjenost Dela in Maga Zaresu, ne bi se začudil, če bi šlo za namerno netenje sporov med strankami na levi.
No, fantje, ki so se lotili te strateške igre, so verjetno ocenili vse možne opcije. V vsakem primeru bodo izgubili sami – namreč plačane poslanske službe, ugled in vpliv. Meni se ne bodo smilili.
@Andrej
Hja, zadnjih 8 let sem malce spremljal programe posameznih strank (in jih celo ocenjeval za GV in Finance) in lahko ti rečem, da stranke levice niti slučajno nimajo poenotenih vrednostnih izhodišč. LDS je denimo od leta 2000 prehodila pot od stranke nove ekonomije, ki temelji na vrednotah posameznika in postmoderne družbe (Rop-Petrin), prek stranke s skrajno marksističnim sovražnim odnosom do kapitala (Kacin-Gaber) do stranke, ki sicer spet zagovarja individualizem in svobodo gospodarske pobude, v ozadju pa bo verjetni permisivni odnos do tajkunizacije in legalizacija tajkunskih pridobitev iz obdobja vlade JJ (Senica-Kresal). Podobne spremembe je opaziti tudi pri SD, ki niha med socialo (2000, 2004) in deklarativnim liberalizmom ob občutni vlogi države (Pahor po 2004, ko je zavohal moderno levico v Bruslju). Desus nima nobenih drugih vrednot, kot visokih penzij za sedanje upokojence ter skrbi za lik in delo partizanskega odpora, neupokojene in nepartizanske generacije jih ne zanimajo. No, Zares sploh še nima programa, le nekaj izhodišč so dali ven. Bo pa zanimivo videti, kako bodo razni Lahovniki zagovarjali liberalizem, potem ko so tako žolčno pljuvali čez liberalne reforme te vlade.
Všeč mi jeVšeč mi je
Joze, cce se boss toliko ukvarjal z ekonomsko analizo politicnih strank in politikov, boss postal kanibal tudi znotraj svoje stroke – namrec odzzrl boss trdi kruh tistim 2-3 ljudem v tej drzzavi, ki bi si lahko s tem sluzzili placco… No, vsekakor bo zanimivo videti, kaj bo “na programski mizi” tam do srede prihodnjega, volilnega, leta; vsekakor pa mi je v veliko veselje opazovati, kako zze sedaj poteka boj za dobre kadre pri pisanju najrazlicnejsih “analiz in strokovnih podlag” za bodocce politiccne programe in kako tokratni boj dosti bolj temelji na ekonomskih kriterijih. Ekonomska analiza strankarskih (in seveda “alternativnih”)programov za vladanje bo takrat morala zajeti ne zgolj vprasanje vrednot in prioritet (torej KAJ), marvec predvsem vprasanje KAKO. Vendar: “samo, da ne bude rata (v Turcciji)”…
Všeč mi jeVšeč mi je
@4ndr3j
Mene (in še koga) bi zelo presenetilo, če bi Zares stopil v koalicijo z JJ-jem. V tem primeru bi jaz in še (marsi)kdo iz stranke izstopil. Predlagam ti, da se osredotočiš na bolj verjetne scenarije.
Všeč mi jeVšeč mi je
Andrej, ne verjamem sicer, da se bo tokratna politična tekma dobivala glede ekonomskih programov, ampak bo verjetno šla bolj v polje politične demokracije, medijske svobode in kulturnega boja. Razlog je dokaj preprost: Janši gospodarski kazalci predobro kažejo, na levici pa so precej bosi glede ekonomskih eminenc (Dimovski in Mencinger sta out, Križanič si ne želi ogroziti poslov za EIPF, ostane le še Tajnikar, ki pa ima precej liberalne poglede) in operativcev (Rop in Cvikl sta precej diskreditirana). Poleg tega pa je pri naštetih temah bistveno lažje manipulirati kot pri ekonomiji.
Se pa tokrat tudi na političnem polju dogaja sicer običajna tržna tekma, kjer si posamezni klienti “rezervirajo” ali izločijo strokovnjake z raznimi tajnimi ali fiktivnimi svetovalnimi pogodbami.
Všeč mi jeVšeč mi je
@Igor Đ
Mene v politiki nič ne preseneča namreč posebej ne v Sloveniji, kjer se tranzicijske tajkune postavlja na čelo levice in kjer so desničari pripravljani izdati narodni interes za pohvalo zahoda.
Pa pustimo ob strani preteklost in poglejmo v prihodnost. Razlaga, da če sodeljuješ v koaliciji lahko vplivaš na politiki bo vsekakor prevagala nad načelnim vztrajanjem in izgubo priložnosti za sooblikovanje prihodnosti Slovenije, ali ne?
Všeč mi jeVšeč mi je
Ma Jože v glavnem zelo prav. Ima zares kakšno stališče do privatizacije?
Všeč mi jeVšeč mi je
@slimer
Copy-paste iz programske izjave:
Na področju gospodarstva se je najavljeni umik države iz gospodarstva prelevil v selekcioniran prenos državne lastnine v »prijateljska« poslovna združenja. Dogaja se neposredna instrumentalizacija državne lastnine za doseganje politične moči. Procesi prodaje državnih deležev so nepregledni in so v funkciji maksimizacije političnih interesov vladajoče stranke. Vlada se neposredno vmešava v lastniške spremembe tudi tam, kjer sicer nima večinskega deleža, je pa to v osebnem interesu tega ali onega politika. Oblikujejo se »prijateljske« interesne gospodarske skupine, pogosto tudi na neformalni ravni, ki imajo privilegiran položaj pri prodaji državnih deležev v zameno za politične usluge in lojalnost. Oblikuje se nova podoba gospodarskega korporativizma, kjer razmerja med politiko in gospodarstvom niso več jasno opredeljena. Posebej se to izraža v nekaterih vitalnih sektorjih, kot so to mediji, logistične in transportne operacije, proizvodnja in trgovanje z energijo, telekomunikacije. Novi gospodarski korporativizem temelji na politični lojalnosti in klientelističnih medsebojnih povezavah. Znotraj teh novih aranžmajev se občasno pojavljajo napetosti, bodisi zaradi prelomljenih obljub ali nezmožnosti in nesposobnosti vlade. Vendar te napetosti in poskusi, da bi se odtegnili vseobsežnemu nadzoru vladajoče opcije, le razkrivajo pravo naravo politično gospodarskega klientelizma. V vseh teh povezavah je potrebno posebej poudariti, da gre za neformalne oblike, ki niso nikjer pravno določene z jasnimi zavezami in odgovornostmi posameznih partnerjev. Vse bolj se tudi kaže, da so prav ti politično gospodarski aranžmaji soodgovorni za neoptimalno delovanje trga in s tem tudi za višjo inflacijo v zadnjih mesecih.
Všeč mi jeVšeč mi je
Jožetov članek je dobra analiza situacije.
Dvome imam le na mestu, kjer se pridružuje večinskemu napovedovanju o zavori, ki jo za Zares pomenijo stari LDSovci. Zakaj?
Ker imajo to isto zavoro še vsi drugi. Ne le LDS, kjer je še več starih LDSovcev, ampak je v SDS vse polno starih SDSovcev, v SD še več starih SDjevcev itd.
Torej?
Všeč mi jeVšeč mi je