Zakaj je Putin pustil na cedilu marksiste v Grčiji?

Za mnoge je to zelo zanimiva teorija zarote. Grški premier Alexis Tsipras je v ponedeljek dopoldne po shizofrenem referendumu, kjer so grški volilci večinsko zavrnili sporazum z varčevalnimi ukrepi, poklical ruskega predsednika Putina. V zraku je bilo pričakovanje, da bo Rusija finančno pomagala Grčiji v primeru izhoda iz evra in s posojanjem “tiskarskih storitev” pri uvedbi lastne valute. In nato se ni zgodilo nič, le Tsipras je teden dni kasneje v dramatičnih pogajanjih v Bruslju pristal na še bolj ostre varčevalne in privatizacijske zahteve trojke. Zarotniško vprašanje je torej, zakaj je Putin na cedilu pustil grške marksiste?

Christine Lagarde, direktorica IMF, je takrat izjavila, da Rusija finančno ni v stanju, da bi Grčiji pomagala. Vendar to ne drži. Grčija bi kratkoročno potrebovala premostitveno pomoč v višini 10 mlr $, Rusija pa ima deviznih rezerv za 360 mlr $. Govorilo se je o tem, da bi Grčiji dala predujem v višini 5 mlr $ za gradnjo plinovoda od Turčije proti Evropi. Na spletni strani Zerohedge so špekulirali, za kakšno ceno so Rusi prodali odtegnitev pomoči Grčiji. Denimo za omilitev sankcij. Leon Bershidsky v BloombergView pa pravi, da je na delu zgolj realpolitik – Putin si je preračunal, da s pomočjo Grčiji ne pridobi veliko, vsekakor pa bistveno manj kot če ga pustijo pri miru, da počasi “prebavi” vzhodni del Ukrajine. “Ruska cena” se bo kmalu izkazala v stališčih zahodnih vlad glede ostrine sankcij proti Rusiji in (ne)popustljivosti glede ruskega vmešavanja v državljansko vojno na vzhodu Ukrajine.

This collusion talk is reminiscent of fears among Ukrainians that the U.S. is selling them out to Putin in exchange for his help in achieving a deal with Iran. Along the same dubious logic, could it be that non-interference in Greece was the European part of the same deal that allows Putin to freeze the Ukrainian conflict with the tacit approval of his Western adversaries?

That theory is probably too convenient. Yet Putin’s behavior, both in the Iran talks and in the Greek crisis, clearly shows he is no mad dictator. He’s doing his best to signal to Western leaders that he’s a responsible player who is only aggressive when it comes to areas he considers his home territory. He’s not explicitly asking for anything in return, just a blind eye to his attempts to subvert Ukraine and a certain distance from the anti-Russian Ukrainian leaders. The West’s response to the Ukraine crisis will tell us whether the conspiracy theorists are on to something.

Vir: Leon Bershidsky, BloombergView

En odgovor

  1. Mislim, da gre za preveč enostaven pogled. V vsaki stvari velja; “Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal”. Če Tsipras in Varoufakis v pol leta nista zmogla pripravit konsistentnih alternativnih variant, zakaj bi Rusija sedaj reševala diletantsko pripravljen in s tem na propad obsojen projekt? Nakopala bi si samo še en kamen na vrat, brez realnih izgledov na uspeh. In če bi se vmešala bi bila soodgovorna za (ne)uspeh. Tako pa so elegantno prepustili enormne stroške in odgovornost na EU, sami pa še utrdili image sile, ki se ne vmešava v tuje zadeve. In si pustili prostor, da intervernirajo takrat, ko bodo sami presodili (ko bo prišlo do kolapsa evropskega reševanja Grčije?), da jim ustreza.

    Rusi so se iz zgodovine očitno marsikaj naučili in Putin ni ne Nikolaj II, ne Brežnjev. Nikolaj je na osnovi brezpogojne podpore Srbiji zakockal tisočleten imperij, Brežnjev pa je z Afganistanom padel v spretno nastavljeno past ukrajinskega Poljaka Zbigniew-a Brzezinski-ja. Današnja ruska garnitura je dokazala, da geopolitično igro igra vsaj tako spretno , če ne še bolj kot njeni zahodni “partnerji”. Ne pustijo se sprovocirati kar kaže Ukrajina, ko bi lahko 2 krat (avgusta 2014 in februarja 2015) brez težav zavzeli večji del Novorosije, pa so ga (ozemlje in stroške za vzdrževanje populacije) elegantno prepustili zahodu. Disciplinirano zasledujejo končni cilj, to je integracijo celotne Ukrajine (Galicija lahko gre). Potem ko bo enkrat kaos dovolj velik, ko bodo ljudje v žitnici Evrope umirali od lakote, ko se bo videlo, da Zahod ni Indija koromandija in da ne daje ničesar zastonj, se bodo pustili prosti za pomoč. In bo matjuška Rusija prišla kot rešitelj, kot dober pastir, ki bo končno poskrbel za izgubljene ovčice….

    Grčija? Grčija pa bo služila kot koristen primer (kot nekoč Afganistan) na katerem ima Zahod priliko, da si polomi zobe.

    Všeč mi je