Nisem pričakoval, da me bo kdaj moralo biti sram tega, da sem Slovenec

Na napačni strani zgodovine, spodobnosti in humanosti

Sedanja vlada nas je najprej odpeljala na napačno stran zgodovine. S svojimi avtoritarnimi potezami, represijo in poseganjem v neodvisnost medijev nas je odpeljala za dobrih 30 let nazaj v preteklost, v tiste daljne avtoritarne čase. Vendar ne v nekdanjo Jugoslavijo, pač pa onstran železne zavese, v čase hard core totalitarnih režimov. Nato nas je predsednik vlade s svojim nespodobnim načinom komuniciranja odpeljal v druščino držav, ki jih vodijo neotesani in brezobzirni populisti tipa D. Trump. Odpeljal nas je onstran spodobnosti, med države, za katere večina evropskih medijev upravičeno dvomi, da lahko kredibilno predsedujejo Svetu EU.

Z zadnjimi potezami glede špekulativne odpovedi naročila dodatnih odmerkov cepiva Pfizer/ BioNTech in nato pogajanj o razdelitvi dodatnih 10 mio odmerkov tega cepiva, pa nas je naš predsednik vlade odpeljal tudi onstran humanosti in solidarnosti. Ostale članice EU so peterici članic, ki jim najbolj primanjkuje cepiva, bile pripravljene pomagati z dodatnimi količinami odmerkov (izven per capita ključa), da bi lahko do konca junija dosegle vsaj 45% precepljenost. Vendar pa se je slovenska vlada odločila, da skupaj z Avstrijo in Češko (vse imajo konzervativne predsednike vlad) temu nasprotujejo. Zaradi tega je ostalim članicam EU “počil film” in so to trojko “nesolidarnih držav” postavili na stran oziroma izločili iz dogovora. Koalicija preostalih 24 držav EU se je nato brez trojke nesolidarnih dogovorila za mehanizem “solidarnosti”, ki bo petim državam članicam (Estoniji, Latviji, Hrvaški, Slovaški in Bolgariji) zagotovil 2.85 milijona dodatnih odmerkov cepiva Pfizer/BioNTech. Spodaj je zapis o tem v Financial Timesu.

Najprej me je bilo sram, da me je naš aktualni predsednik vlade postavil v druščino držav, s katero nikoli nismo imeli nič skupnega (onstran železne zavese). Zadnje mesece me je sram, ker nas predsednik vlade s svojim nespodobnim komuniciranjem sramoti po vsem svetu in ker je tako zelo oblatil ugled države, ki smo ga vsi z našim delom in zgledom, sploh pa naši amabasadorji iz športa, znanosti in kulture, tri desetletja mukoma gradili. S to potezo sebičnosti pa je prestopil še rubikon humanosti in mednarodne solidarnosti.

Res nisem pričakoval, da me bo kdaj moralo biti sram tega, da sem Slovenec.

FT_Vaccines

Vir: Financial Times

3 responses

  1. Kako razumeti ravnanje naše vlade, ki je še pred letom dni vneto reševala življenja Slovencev tako da je razmetavala proračunski denar z preplačevanjem zaščitne opreme in kupovala pretežno neuporabne ventilatorje, sedaj pa tako trdovratno odklanja možne dobave cepiv, ki bi bile v okviru solidarnosti dosegljive po nadzorovanih cenah, kjer ni treba nobenih posrednikov in ni treba plačevati provizij in tudi ne enormnih transportnih stroškov. Edino logično pojasnilo takšnega ravnanja je domneva, da je prav nemožnost izčrpavanja proračuna v primeru usklajene razdelitve cepiv v okviru EU razlog za zavračanje dodatnih doz cepiv. Če bi se pojavil nek slovenski posrednik z dobrimi povezavi z posrednikom na primer iz Izraela, ki bi ponudil dobavo cepiv po nekajkrat višji ceni, bi po vzorcu aktivnosti izpred enega leta verjetno brez pomislekov naročili ne le nujno potrebne količine cepiv, temveč bi kupili mnogo več cepiv, kot jih potrebujem. Tako bi nazorno dokazali, da se Vlada prizadeva reševati življenja Slovencev in nedvomno bi bilo dokazano, da so življenja vrednota, za katero ni nobena cena previsoka.

  2. Žal to ni prva gesta nesolidarnosti: vladajoča garnitura podpira nesolidarnost do migrantov in onemogoča evropski dogovor o sorazmerni porazdelitvi bremen, je nesolidarna zdaj, ko gre za pomoč v cepivih, a je bila brez sočutja tudi do lastnih državljanov, ko je varčevala na račun tistih, ki čakajo na cepljenje, saj ni naročila dodatnih zalog, ki so bile na voljo. Zdaj seveda težko podarja …
    Če bi bilo sočutje in z njim solidarnost temeljno vodilo v službi državljanom, bi bilo vse drugače. Kako bomo s takim obrazom predsedovali EU, kjer so tudi na pohodu mračnjaške sile in bi potrebovali zelo jasna POZITIVNA sporočila, da bi barko EU vodili v pravo smer, si raje ne predstavljam, saj tudi mene postane sram.

  3. Za malo državo je diplomacija ključna aktivnost.

    Kultiviranje prijatelskih stikov in izogibanje konfliktov. Zavedanje, da so konflikti za majhne države neproporcionalno bolj nevarni kot za velike in da so prijateljstva “force multiplier” , mogočen vzvod zunanje politike.

    Kjer zaradi velikosti države nimaš možnosti politike moči, je politika “mehkih” ukrepov edina možnost. Napake so lahko tu usodne. Velikih discipliniranje malih nič ne stane. So prikladen primer, da preko “poceni” sancioniranja malih, pošljejo lekcijo, primer – “treniranje strogoće” kot bi rekel Bijelo Dugme, večjim. Bojte se, da ne bomo mi ta primer.

    Zamenjava te vlade ni več samo politična igra, je samopreživetvena nuja slovenske družbe.

<span>%d</span> bloggers like this: