“Naslednjih 14 dni bo ključnih”

Neizpodbitno dejstvo (ne glede na versko prepričanje ali ideološki pogled na svet) je, da epidemijo lahko učinkovito zaustavi le popolna prekinitev medčloveških stikov. Prav tako neizpodbitno dejstvo je, da takšna prekinitev stikov (zaprtje gospodarskega in družbenega življenja) povzroči ogromne ekonomske, socialne in širše družbene stroške. Oba učinka (popolno zaustavitev epidemije in celotne družbene stroške) je treba med seboj primerjati in se odločiti, kaj je družbena prioriteta oziroma kakšno ceno smo pripravljeni plačati.

Če se odločimo, da je zaustavitev epidemije (in rešitev 500 življenj, kot trdi vlada) absolutna družbena prioriteta, mora lockdown biti kratek in popoln. 2-3 tedenska zaustavitev vsega. Tudi industrije in storitvenih dejavnosti (razen kritične infrastrukture), kajti delovna mesta so glavni vir širjenja okužb. V tem času bi morali precepiti vsaj 10% prebivalstva z enim odmerkom (!). Ocene iz Izraela kažejo, da okužba začne upadati, ko je cepljena vsaj četrtina prebivalstva.

Vendar če se vlada odloči za popolni lockdown, mora upoštevati tudi naslednje:

  1. potrebna je sprememba strategije cepljenja v smeri prioritete prvega odmerka in drugi odmerek prestaviti za 2-3 msece, ko bo cepiva že dovolj,
  2. ob sedanjem tempu dobav lahko v 2 tednih cepimo v najboljšem primeru okrog 80 tisoč ljudi (4% preb.), s čimer se precepljenost s prvim odmerkom iz sedanjih 10.8% v najboljšem primeru poveča šele na okrog 15%,
  3. enako in simultano morajo narediti tudi sosednje države,
  4. za čas lockdowna je treba zapreti meje,
  5. po ponovnem odprtju je treba uvesti striktne pogoje za prestop meje, predvsem za delovne migrante (negativni PCR test, potrdilo o cepljenju ali preboleli okužbi) in za zaposlene v podjetjih (negativni HAT test enkrat tedensko) ter uvesti strikten karantenski nadzor in spremljanje stikov.


Glede na to, da bo te pogoje težko kumulativno izpolniti in da bomo deležni delnega lockdowna (industrija in del storitev bosta ostala odprta), cepiva ni dovolj, sosednje države ne bodo zapirale v enaki meri in meje bodo ostale porozne, je učinek takšne strategije delnega lockdowna vprašljiv.

Kar pomeni, da se bo “začasni”, 2-tedenski lockdown zavlekel najmanj do konca aprila, najbrž pa vsaj do sredine maja. Torej iz 2 tednov bomo – kot žabe v loncu – prešli v 4 do 6-tedenski lockdown.

Še o stroških: en dan popolnega lockdowna za za panoge ABCFGHIJ (Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (A), Predelovalne dejavnosti (C), Gradbeništvo (F), Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo (GHI) in Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J)) na podlagi podatkov za »normalno« drugo četrtletje 2019 odnese za 68.2 mio evrov dodane vrednosti, skupaj z davki pa za 77.5 mio evrov BDP (dnevno!).

  • Če torej popolnoma zapremo slovensko gospodarstvo v panogah ABCFGHIJ v obdobju 1. do 11. april, to (ob upoštevanju velikonočnega ponedeljka) pomeni 6 izgubljenih delovnih dni oziroma za 465 mio evrov oziroma natanko 1% izgubljenega letnega BDP.
  • Ker bo lockdown že zaradi same narave epidemije (umiritev trenda rasti okužb šele po 3 do 4 tednih) in zaradi prepočasnega poteka cepljenja zelo verjetno treba podaljšati najmanj do konca aprila, to pomeni še dodatne 3 tedne oziroma 15 delovnih dni. Ob predpostavki, da v naslednjih treh tednih lockdowna pride do delnega odpiranja gospodarstva (industrije in trgovin), bi nam ti trije tedni dodatno odnesli za dobrih 85 mio evrov BDP.
  • Skupen strošek lockdowna, če bi trajal samo v aprilu, bi torej prinesel za 551 mio evrov oziroma 1.2% izgubljenega letnega BDP. Vsak dodatni teden delnega lockdowna pa še okrog 29 mio evrov izgubljenega BDP. (Seveda pa tukaj ne upoštevamo socialnih in širših negativnih učinkov na celotno družbo)

Vlada se bo seveda odločila, ali je to sprejemljiva cena ali ne.

Vendar kot rečeno, če se vlada že odloči za lockdown, je smiseln samo kratek, oster in popoln lockdwn. Dolgo mrcvarjenje, kot smo ga bili deležni v 4 mesecih in pol od sredine lanskega oktobra naprej, ima bolj negativne učinke, ker se ga po določenem času ljudje in poslovni subjekti preprosto ne držijo več. Je kontraproduktiven.

»Naslednjih 14 dni je ključnih. Tokrat pa čisto zares.«

__________

Update:

Popoldne je vlada sprejela odločitev glede omejitvenih ukrepov in se po pričakovanju odločila za “ne tič, ne miš” ukrep zapiranja: delni lockdown (industrija in del storitev bosta ostala odprta) z vmesno prekinitvijo za 1 dan, ko bo dovoljeno druženje. Iz ekonomskega vidika ta rešitev na videz minimizira stroške lockdowna, vendar pa ker ne bo uspela spraviti krivulje okužb na obvladljivo raven, bo treba lockdown v tej obliki podaljšati vsaj še do prvega maja ali čez. Se pravi, prvih 11 dni spet ne bo ključnih.

One response

  1. Na današnjem srečanju pri predsedniku države je bilo zaznati pomemben premik v razmišljanju vsaj nekaterih udeležencev, predvsem glede pomena ustreznega KOmuniciranja in upoštevanja PSIHOloškega momenta v sedanji dolgotrajni zaprtosti/omejenosti.

    V življenju vsak dan tehtamo. Upam, da bo vlada ravnala skladno s težavno situacijo in ne bo
    prezrla tokratnih opozoril udeležencev.

%d bloggers like this: