Kljub drugemu valu epidemije je bil lanski upad BDP manjši od napovedanega

Bine Kordež

V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita in povečanja javnega dolga ali nekaj odstotni padci gospodarske aktivnosti so za večino nepomembne. Nedavno objavo o lanskem 5,5-odstotnem upadu gospodarske aktivnosti je na kratko povzelo nekaj medijev, mogoče s kakim komentarjem, spletni portali pa je praviloma niso niti zaznali. Res gre za historične podatke in zanima nas predvsem prihodnost, a za razumevanje slednje je dobrodošlo poznati tudi pretekla dogajanja.

Lanske napovedi upada BDP

Posebno to velja, ker imamo z napovedmi gospodarskih gibanj pravzaprav celo še več težav, kar nam potrjujejo tudi zadnje ocene o gospodarski rasti. Decembra lani, ko smo lahko že kar dobro ocenili gospodarska gibanja letu 2020, sta Urad za makroekonomske analize (UMAR) in Banka Slovenije (BS) med napovedmi gospodarskih gibanj za naslednja leta objavila tudi oceno za tekoče leto. UMAR je ocenil, da bo znašal realni upad BDP v letu 2020 6,6 odstotka, BS pa ga je ocenila celo na minus 7,6 %.

Ker je bil v času ocene že znan podatek za prve tri kvartale, so na obeh institucijah pravzaprav ocenjevali samo spremembo v zadnjem kvartalu, ki se potem odrazi v celoletnem podatku. Če njihove ocene preračunamo, so torej v UMAR-ju za zadnji kvartal predvideli 8,5-odstotni upad glede na isti kvartal leta 2019, na BS pa celo 12,5 % padec. Upoštevaje, da je v prvih devetih mesecih BDP realno upadel za 6 %, bi moral v zadnjem kvartalu pasti za omenjene odstotke, da bi dosegli napovedan celoletni padec. Dejanski upad BDP v zadnjem kvartalu je bil po izračunih SURS-a 4,5 % glede na isti kvartal 2019, kar pomeni da so na UMAR-ju zgrešili za dvakrat, na BS pa za trikrat!

Napovedi so vedno nehvaležne in navedena odstopanja samo potrjujejo, da je napovedi potrebno sprejemati s precejšnjo rezervo. In to ne glede na verjetno zahtevne metodologije in izračune pri postavljanju prognoz. S tega vidika je zanimivo, kako potem mediji večkrat kakšno spremembo napovedi za desetinke odstotka objavljajo kot izjemno pomemben kazalec bodočih gospodarskih gibanj. Te napovedi so potem lahko v končnih izračunih gibanja tudi nekaj odstotnih točk drugačne, pa praviloma kakega odziva ni. Še nikoli nismo prebrali kakih pojasnil odgovornih institucij za odstopajoče ocene, kaj šele “opravičil”.

Sprememba BDP v letu 2020

A vrnimo se k podatku o lanskem upadu gospodarske aktivnosti Slovenije (znižanju BDP) za 5,5 odstotka (realno, v stalnih cenah). Ta upad je po začasnih podatkih nekoliko manjši od povprečja Evropske Unije. Seveda pa imamo države z večjim padcem BDP (Španija, Italija, Francija, tudi Avstrija), a tudi države z boljšim rezultatom (skandinavske, baltske) ali podobnim upadom (Nemčija).

Gibanje BDP se najpogosteje spremlja po izdatkovni metodi, torej sprememba katerih izdatkov (katere potrošnje) je najbolj vplivala na skupno spremembo BDP. Že SURS je izpostavil podatek, da smo v Sloveniji posebno v zadnjem kvartalu največji padec beležili pri potrošnji prebivalstva. Prebivalci so v zadnjih treh mesecih lani realno potrošili kar 14,5 % manj kot lani v istem času, medtem ko so bile državna potrošnja in investicije višje, pa tudi izvoz skoraj enak. Ves padec BDP v zadnjem kvartalu je torej posledica nižje potrošnje prebivalstva oziroma nižje ustvarjene dodane vrednosti v dejavnostih, ki so namenjene domačemu potrošniku.

To so podatki samo za zadnji kvartal, na nivoju celega leta pa je bil upad BDP zaradi nižje potrošnje prebivalstva nekaj manjši. Po oceni je povzročil približno polovico skupnega izpada (5,5 %), druga polovica pa izhaja iz manjšega izvoza. Covid kriza je na nižji izvoz in s tem manjši prispevek k ustvarjanju dodane vrednosti vplivala predvsem v drugem kvartalu, kasneje pa je bil ta učinek na izvoz precej manjši. Državna potrošnja na gibanje BDP v celem letu večjega učinka ni imela – bila je sicer realno nekoliko višja kot v 2019, investicije malenkost nižje. Vsa razlika oz. ves lanski padec BDP torej izhaja iz nižje domače potrošnje (drugi in četrti kvartal) ter izvoza (predvsem drugi kvartal).

Navedeni podatki temeljijo na oceni, koliko je bilo za posamezno potrošnjo porabljeno tudi manj uvoženega blaga. Statistika namreč objavlja samo spremembo skupnega obsega potrošnje, vključno z manj ali več potrošnje uvoženega blaga. In ko je potrošnja prebivalstva v IV. kvartalu upadla za 14,5 %, so statistiki sicer izračunali, da je to prispevalo kar k 7,7 % nižjemu BDP (več od skupnega upada). Vendar se je zaradi zmanjšane potrošnje prebivalstva znižal tudi uvoz potrošnega blaga in upad dodane vrednosti je bil za ta znesek manjši. Ker se delež uvoženega blaga ne more izračunati po posameznih vrstah potrošnje, ga statistika tudi ne izračunava. Če ga poskušamo oceniti pa pridemo do omenjenega odstotka, da približno polovica izpada lanskega BDP izhaja iz nižje potrošnje prebivalstva, druga polovica pa zaradi manjšega izvoza.

To potrjujejo tudi podatki o gibanju BDP po dejavnostih. Od skupnih 5,5 % nižjega BDP lansko leto glede na 2019 (2,7 milijarde po lanskih cenah), je bilo za okoli 600 milijonov manj zbranih davkov, večina preostalega izpada pa v dejavnostih storitev (največ trgovina in gostinstvo, skoraj milijarda evrov). Sicer je bil tudi obseg industrije za 4,5 % realno nižji (380 mio eur), a je k padcu BDP prispeval le dober odstotek.

Delitev BDP po dohodkovni metodi

Najbolj zanimive pa so spremembe v dohodkovni strukturi BDP. Kot rečeno, je BDP po cenah 2020 lani upadel za 2,7 milijarde evrov, a ker je država dodala kar 1,5 milijarde subvencij, so se sredstva za delitev zmanjšala samo za 1,2 milijardi (vse številke so zaokrožene). Od teh manj razpoložljivih sredstev pa je bilo zbranih (plačanih) tudi 700 mio eur manj davkov (zopet izpad za državo oz. povečanje javnega dolga) in za razdelitev med “delo in kapital” je ostalo samo en odstotek manj kot leto poprej.

Kljub temu, da je bilo torej lani ustvarjene kar 2,7 milijarde evrov manj dodane vrednosti (BDP) je večino izpada nadomestila država v breme proračuna, tako da je bilo za razdelitev na voljo samo okoli 450 mio eur manj kot leto poprej. Pri tem je šlo za plače lani skoraj enak znesek kot v letu 2019 (nekaj zmanjšanja predvsem v storitvenem sektorju – minus 1%, a sorazmerno več izplačil za plače v javnem sektorju). Druga kategorija delitve BDP poleg plač pa je “poslovni presežek” (dobički, amortizacija, obresti in ostalo), ki pa je bil zaradi subvencij države torej le 1% realno nižji kot v letu 2019.

Dejansko je torej država s fiskalno pomočjo poskrbela, da se sicer kar 5,5-odstotkov nižji BDP ni odrazil v nižjih prejemkih zaposlenih, pa tudi ne lastnikov podjetij. Seveda če gledamo v celoti, skupne številke – posamezniki (zaposleni in podjetniki) so lahko utrpeli precejšen upad, drugi pa tudi povečanje prejemkov. Takšen pristop države (vlade) k nadomeščanju izpada dohodkov in dodane vrednosti je torej pozitivno vplival na položaj večine deležnikov, ki bi bili sicer zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti bistveno bolj prizadeti.

Vendar je tak pristop države seveda predvsem posledica sproščenih fiskalnih pravil in presežkov denarja, kar je bilo še pred letom tako v Sloveniji in tudi v svetu popolnoma nesprejemljivo. Ne gre za nek velik presežek, inovacijo ali napor aktualne politike, temveč sledenje razmeram v katerih se je našel ves svet in politikam, ki so značilne za vse države v Evropi. Le, da je bila ta pomoč (v breme javnega dolga seveda) v Sloveniji nekaj bolj izrazita in se odrazila tudi v večjem deficitu, kot ga beležijo v drugih državah.

Napoved rasti BDP za 2021

A kot rečeno, to so sicer zgodovinski podatki, ki pa jih je zaradi specifičnosti vseeno potrebno analizirati in pogledati tudi na takšen, manj običajen način. Pred nami pa so sedaj odločitve, kakšno ekonomsko politiko voditi naprej. Kot kažejo zadnja gibanja, je kljub obremenjenosti z epidemijo proizvodni del gospodarstva že na dokaj visokem nivoju. Enako lahko pričakujemo tudi z gradbeništvom in povezanimi dejavnostmi zaradi predvidenih povečanj naložb (in sredstev iz Evropske Unije). Izziv pa bo vsekakor kako aktivirati rezerve, ki so se ustvarile pri prebivalstvu. Le-te lahko dodajo pomemben pospešek celotni gospodarski aktivnosti in jo dvignejo tudi za kak dodatni odstotek ali dva.

Kako jo bomo izkoristili (vključno s koriščenjem ogromnih potencialov pri evropskih sredstvih), pa se bo že letos poznalo na rasti BDP. BS napoveduje 3,1-odstotno rast, UMAR pa 4,3 odstotke. A to velja če……., sicer pa bo lahko tudi samo 1 % (če bi se nepričakovano zaostrilo glede epidemije), lahko pa res 3 ali tudi 5 odstotkov.

Glede na dosedanje izkušnje bo ob nekem pričakovanem razvoju brez posebnih presenečenj rast najbrž v razponu tri do štiri odstotke, lahko pa tudi izven teh okvirov. Zato se kaj posebej obremenjevati s temi napovedi ni smiselno. Prav tako se bojim, da omenjene napovedi (in enako velja tudi za napovedi IMF ali OECD npr.) niso kaj bistveno bolj zanesljive od ocene “čez prst”.

One response

  1. V celotnem članku me je najbolj presenetila navedba o izostanku kakršnih koli pojasnil pristojnih organov o razlogih neuresničenih napovedi. To se sploh ne bi smelo zgoditi!

%d bloggers like this: