Tri Janševe vlade, tri katastrofe

Predsednika sedanje vlade Janeza Janšo se je do sedanje zdravstvene krize držal sloves dobrega operativca in kriznega menedžerja. Na žalost pa analiza mandatov treh vlad, ki jih je vodil Janša, kaže nasprotno. Vsi so se končali s katastrofo in vsi kažejo izrazito pomanjkanje dobrega menedžiranja.

Ob koncu svojega prvega mandata je Janša preteklo delo svoje vlade predstavljal kot (smiselno povzemam): Slovenija še nikoli ni bila tako uspešna država, glede na prejšnjo vlado je ta vlada podvojila gospodarsko rast in zmanjšala inflacijo na polovico oziroma da je vladi uspelo prvič v samostojni Sloveniji ustvariti proračunski presežek. Slednje sicer ne drži, saj je prva Drnovškova vlada v letih 1993-1996 ves čas izkazovala proračunski presežek.

Prav zaradi tega sem konec leta 2008 (za Dnevnik) naredil analizo uspešnosti slovenskih vlad od osamosvojitve po šestih ekonomskih kriterijih (od gospodarske rasti, brezposelnosti, inflacije do proračunskega salda in zadolženosti). Pri tem sem primerjal rezultate vlad po mandatih in jih primerjal z rezultati deseterice novih članic EU v istem obdobju.

Najboljše rezultate sta glede na mednarodno okolje in primerljive države dosegli prva (1993-1996) in druga Drnovškova vlada (1997-2000), ki si delita prvo mesto. Prva Drnovškova vlada je imela za malenkost bolj stabilne rezultate kot druga njegova vlada. Očitno sta obe Drnovškovi vladi – spet primerjalno gledano glede na ostale nove članice EU – kar uspešno izpeljali tranzicijo. Na tretje mesto se uvršča Drnovšek – Ropova vlada (2001-2004). Za mnogo presenetljivo pa je bila gospodarsko najmanj uspešna prva Janševa vlada (2005-2008). Ta Janševa vlada se sicer lahko pohvali z ugodnimi, za slovenske razmere celo rekordnimi makroekonomskimi kazalci (gospodarska rast, brezposelnost), toda druge nove članice EU so – z izjemo Madžarske – bistveno bolje izkoristile izjemno ugodno mednarodno konjunkturo, kot je to uspelo Sloveniji.

No, cena za prvo Janševo vlado pa je prišla šele po koncu njenega mandata. V njenem mandatu so se namreč nakopičila makroekonomska neravnotežja, kapitalski in nepremičninski baloni ter njihova zrcalna slika v slabih terjatvah bank, kar je Slovenijo stalo dolge recesije ter na koncu padlo na davkoplačevalce v višini 5-milijardne sanacije državnih bank.

V čem je odgovornost Janševe vlade za to bančno luknjo? Takrat je bila država lastnik dveh tretjin bančnega sektorja po bilančni vsoti. Janševa vlada je od leta 2005 popolnoma prevetrila nadzorne svete treh največjih bank v državni lasti in tja nastavila svoje preizkušene strankarske kadre, v Abanki pa je zamenjala tudi upravo. Banke so nadzirali strankarski kadri Igor Marinšek (SDS) kot predsednik in Peter Ješovnik kot podpredsednik nadzornega sveta NLB. Janševa vlada je prek nadzornih svetov in uprav obvladovala tudi NKBM in Abanko. Te tri banke pa so takrat imele skoraj 60-odstotni tržni delež in tudi nakopičile še nekoliko večji delež v slabih kreditih.

Drugi neposreden vzvod tedanje Janševe vlade v bankah, s katerim bi lahko zaustavila nori ples podeljevanja slabih kreditov, je bila zaostritev kreditnih kriterijev. Tedanja vlada in Banka Slovenije sta se že sredi leta 2006 teh tveganj zaradi slabih zavarovanj zavedala in sta do konca leta 2006 pripravila novelo zakona o bančništvu. Ta je zaostrila kreditne kriterije in dvignila uteži za zavarovanje kreditov. Vendar čeprav so spremembe zakonodaje stopile v veljavo s 1.1.2007, pa to ne velja za ključna določila glede zaostritve kriterijev v treh zakonskih členih, ki so stopila v veljavo šele s 1.1.2008.

Zakaj? Ker tudi vlada kot lastnica ni hotela, da se »kreditni ples neha«. Zakaj ne? Ker v konglomeratu slabih terjatev najdete vse. Ob »običajnih osumljencev« iz vrst gradbenikov najdete tudi kopico takih, ki so tesno povezani s prejšnjo vlado. Denimo kredite mariborski cerkveni gospodarski združbi, kredite za Istrabenzov poskus prevzema Petrola in poskus prevzema Istrabenza s strani Bavčarja (ki ga je nadziral generalni sekretar vlade Božo Predalič). Našli boste kredite Časarjevi upravi v Luki Koper in kredite Lovšinovi upravi v Intereuropi. Oba je nastavila prejšnja Janševa vlada in oba so nadzirali nadzorniki iz vrst strank tedanje vladne koalicije. To je najbolj preprost odgovor na vprašanje, zakaj državni lastniki niso hoteli bolje nadzirati svojih bank in zakaj vlada ni hotela, da se ples konča.

Druga Janševa vlada je imela samo enoletni mandat (2012). Toda v tem času ji je »uspelo« po rasti v letih 2010 in 2011 z napačnimi ekonomskimi politikami odpeljati nazaj v recesijo. Govorimo o fiskalni konsolidaciji in zloglasnem Zujfu, ki je zmanjšal javne izdatke in s tem neposredno potisnil Slovenijo nazaj v recesijo. V tem času je Janša z nekaj nespametnimi javnimi izjavami o možni nelikvidnosti proračuna vplival na povečanje obresti na slovenske obveznice ( za več kot 2 odstotni točki). Da o »klicanju trojke« na pomoč ne govorimo, zaradi česar je bila Slovenija leta 2013 dejansko na robu tega, da bomo morali sprejeti »pomoč« trojke.

Tretji Janšev mandat bi moral biti najlažji za dobrega kriznega menedžerja. Nikoli več proračunska pravila ne bodo tako razrahljana in nikoli več ne bo na voljo toliko zastonj ali poceni denarja. Prvič, potrebno je bilo le kopirati ukrepe drugih držav na gospodarskem področju ter subvencionirati prizadeta podjetja in skupine prebivalstva. To bi znal narediti še računalniški algoritem. In drugič, na zdravstvenem področju je bilo potrebno pripraviti državo na drugi val. Povečati tehnične in kadrovske zmogljivosti. Zgolj kopirati Nemčijo. In tukaj je Janševa vlada povsem odpovedala. Epidemija ji je zaradi lastnih napak ušla izpod nadzora, vsak dan umre nekaj deset nedolžnih ljudi, ker je vlada prepozno reagirala in ker ni zaščitila ranljivih skupin (predvsem v DSO). In kot danes kaže, bo do konca decembra zaradi tega umrlo 2,000 ljudi, okuženih s Covid, več, kot bi jih sicer.

Slovenija pa je postala neslavna rekorderka po najvišjem številu umrlih s Covid na prebivalca. Janša pa bo zaradi tega, za razliko od Merklove, šel v zgodovino kot slab krizni menedžer. Ker se je ukvarjal z drugimi, zanj bolj pomembnimi stvarmi.

In bati se moramo njegove »dediščine«. V obliki podmiznih poslov, korupcije in proračunske luknje ter tega, da nas je odpeljal ven iz jedra Evrope, med čudne režime, kamor nismo nikoli spadali. Da o nepopravljivo porušenih standardih politike in pravne države ne govorimo.

____________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku

2 responses

  1. Ne gre za to, da Janša ne bi bil učinkovit vodja. Problem je v tem, da učinkovito izvaja napačno politiko.

    Kar je npr. huje kot manj učinkovit vodja, kot npr. Pahor, ki ali politike sploh nima, ali pa če jo že ima, je ni sposoben učinkovito izvajati.

  2. »Ne gre za to, da Janša ne bi bil učinkovit vodja. Problem je v tem, da učinkovito izvaja napačno politiko. »

    …a z enakimi učinki in rezultati kot jih je dosegal kapetan William Bligh, v javnosti sicer bolj poznan kot kapetan ladje Bounty.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: