Zakaj je lockdown sploh potreben in kaj narediti, da tega “zdravila” nikoli več ne bi bilo treba uporabiti?

V napol vojni psihozi zadnjih osem mesecev se naslovnemu vprašanju “Zakaj je lockdown sploh potreben?” dejansko ni posvečalo toliko pozornosti, kot bi se moralo. Zelo kratek odgovor na to vprašanje se glasi:

Ker zdravstveni sistemi nimajo dovolj zmogljivosti na intenzivni negi, da bi lahko zadostili nenadnemu velikemu povečanju dotoka bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego in ker posledično večina vlad ne želi, da se jim zgodi Bergamo (nezmožnost ustreznega obravnavanja vseh bolnikov) ali Švedska (neobravnavanje starejših bolnikov na intenzivni negi ter zgolj lajšanje bolečin z morfijem ipd.).

Nobenega drugega razloga za splošno zaprtje javnega življenja, razen zgornjega, ni. Gre zgolj za etični razlog – da primerno poskrbimo za okužene (starejše in tiste z rizičnimi boleznimi). Kot je znano do sedaj, je Covid-19 virus podoben večini drugih korona virusov, pa tudi virusu gripe, in s tem nevaren predvsem za starejše od 65 let ter tiste s specifičnimi boleznimi, torej tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem. Če bi nam uspelo zaščititi te bolj ranljive skupine prebivalstva, zagotoviti dovolj velike zdravstvene zmogljivosti v bolnišnicah in predvsem na intenzivni negi ter učinkovito spremljati okužene, splošen lockdown ne bi bil potreben.

Lockdown ima izjemno velike negativne posledice: ekonomske (izguba okrog 8-10% letnega BDP in številnih delovnih mest), zdravstvene (lockdown ima po mnenju velikega dela medicinske stroke večje negativne učinke na javno zdravje, kot je njegov pozitivni učinek na zaustavitev širjenja okužb), socialne in psihološke posledice (povečana pojavnost psihoz, travm, nasilja in samomorilnosti zaradi prekinitve socialnih stikov).

Lockdown je zdravilo, ki ima lahko, kot kaže, bolj negativne učinke od same bolezni, ki naj bi jo preprečil. Vendar je upravičen, ker kot družba na etični osnovi preferiramo kratkoročno zmanjšanje smrti znatnega deleža najbolj ranljivih skupin prebivalstva bolj kot srednjeročne negativne učinke na gospodarstvo, delovna mesta, javno zdravje in mentalno zdravje družbe.

Iz tega tudi sledi sklep, da če bi se države dovolj pripravile ne drugi val epidemije (z ustrezno zaščito ranljivih skupin, z ustreznim povečanjem zdravstvenih zmogljivosti, z ustreznim spremljanjem okuženih), tega “problematičnega zdravila” v obliki splošnega lockdowna ne bi potrebovali. Domače ekonomije, delovnih mest, javnega zdravja in mentalnega zdravja v družbi ne bi bilo potrebno tako zelo prizadeti, če bi vlade naredile svojo domačo nalogo. In tukaj so vlade večine držav, na čelu s slovensko, tako zelo zamočile v zadnjih šestih mesecih po koncu prvega vala, da morajo zdaj ena za drugo spet zapirati javno življenje in gospodarstvo.

Navedeno zveni kot samoumevno. Toda če je samoumevno, zakaj se vlade niso pripravile na ta drugi val in zakaj se morda tudi na tretjega ne bodo? Zakaj pozornost odvračajo na cepivo proti Covid-19, če pa je jasno, kot razlaga večina medicinskih strokovnjakov, med njimi tudi ugledni nemški mikrobiolog Sucharit Bhakdi, da to cepivo pomeni zgolj kratkoročno zaščito za nekatere in da je zaradi mutacij koronavirusa to cepivo učinkovito le to sezono?

Lekcija, ki smo jo dobili že drugič letos, je v osnovi brutalno preprosta. Lockdown je najdražji način reševanja nekega zdravstvenega problema, zato moramo narediti vse:

  • da bo kratek, kolikor je možno,
  • da bomo maksimalno poskrbeli za vse njegove kolateralne žrtve (delovna mesta, podjetja, samozaposlene, otroke, ki so ostali brez pravega izobraževanja, psihično bolj občutljive skupine ljudi),
  • da se bomo pripravili na to, da nam tega “zdravila” ne bo treba nikoli več uporabiti (z ustrezno zaščito ranljivih skupin, z ustreznim povečanjem zdravstvenih zmogljivosti, z učinkovitim spremljanjem okuženih in izboljšanjem protokolov za ravnanje v času epidemije, pa tudi z učinkovitim cepivom).

In še ena lekcija, ki smo jo dobili letos, je ključna, in sicer: v času epidemije ne smemo dajati prednosti teži mnenj ne infektologov, ne imunologov, ne gospodarstvenikov in ne znanstvenih kvantov z modeli, pač pa predvsem teži mnenj epidemiologov. Čeprav imajo vse naštete skupine prav, pa ima vsaka le parcialen pogled na epidemijo in kot takšne prispevajo le potrebne in koristne informacije za epidemiologe, ki imajo edini uravnotežen pogled in znajo v dani situaciji presoditi, kakšni so optimalni ukrepi iz vidika dolgoročnih neto koristi za družbo.

In tudi na tem področju smo letos, predvsem v Sloveniji, povsem pogrnili. Epidemiologe so večinoma odstranili od odločanja glede ukrepanja.

6 responses

  1. Skoraj bi se lahko strinjal z napisanim.
    Največji problem v tej zadevi je še vedno v tem, da bi se morala različna stroka bolj »svodno« konfrontirati med seboj (doma in v tujini). Pa se ne!
    Kaj pa, če je ravno koncentracija bolnikov v bolnicah največji problem pri vsej tej zadevi? Če bi se ustrezno reševalo ranljive na izvoru in se posluževalo že preizkušenih protokolov zgodnjega zdravljenja, bi bila lahko slika pandemije povsem drugačna. Vseh teh razlogov za lockdown (ki je tudi sicer sporen v smislu dejanskega vpliva na potek pandemije) ne bi bilo. Tako pa se še vedno vse stavi na sporne metode lockdown-a in nošenja mask, bolnike koncentrira v bolnice, bolnišniško osebje obremenjuje z razno raznimi zaščitnimi ukrepi (skafandri) ter se jih ob pozitivnem testu PCR pošilja domov. S tem pa, se še dodatno povzročajo nevzdržne razmere v bolnicah.

    Alternativni pristop (podpisan s strani 12.000 medical & public health scientists):
    https://gbdeclaration.org/great-barrington-declaration-slovenian/

    Seveda naši strokovnjaki to takoj označijo za »fake news«. Hkrati pa priznajo, da ne vedo, kaj in kako in da nemočni čakajo na navodila iz WHO ter upajo na čudežno cepivo.

    Novo odkritje!
    V nasprotju z gripo imajo otroci zelo majhno tveganje za bolezen in sam prenos bolezni. Otroci zelo učinkovito nevtralizirajo virus SARS-2 s svojim prirojenim imunskim sistemom. Poleg tega imajo zelo visoko stopnjo že obstoječih navzkrižno reaktivnih protiteles zaradi predhodnih okužb z drugimi koronavirusi. Nova raziskava je zdaj odkrila še tretji zelo pomemben vidik. Otroci imajo precej nižjo stopnjo celičnega encima, imenovanega TMPRSS2, ki ga virus SARS-2 uporablja za vstop v celice. TMPRSS2 se povečuje s starostjo in z nivojem testosterona, kar lahko zelo dobro pojasni, zakaj so pri starejših moških tako visoka tveganja za hud potek bolezni. Čeprav se odrasli ne morejo več spremeniti v otroke, lahko še vedno zmanjšajo vpliv TMPRSS2. Najlažji način za to pa so preprosta zdravila proti kašlju brez recepta, imenovana bromheksin. V Iranskem poizkusu je tako uspelo zmanjšati intenzivno nego za 82% in število smrtnih primerov za 100%.

    https://swprs.org/children-covid-and-bromhexine/?fbclid=IwAR0bHwFk1n3oHjExv9aOgfMbkd6uHXEAqs-vORf0UulIBtXHDAW78ytJ-8U
    Splošni protokoli zdravljenja:
    https://swprs.org/on-the-treatment-of-covid-19/
    Miti o koroni:
    https://swprs.org/2020/11/10/corona-mythen/

  2. Drug problem je očitno čakanje na cepivo, kljub temu, da vemo , da koronavirusi zelo mutirajo in da tudi zato nimamo cepiva proti prehladu. Ob tem pa se pojavlja resna skepsa glede prihajajočih cepiv:

    https://journal-neo.org/2020/11/13/what-s-not-being-said-about-pfizer-coronavirus-vaccine/

    https://www.globalresearch.ca/how-covid-19-vaccine-trials-designed/5729197

    Naučiti se bomo morali živeti z virusom, tako kot smo se z gripo (ki je huda bolezen) in s prehladi.

    Med tem pa Kitajci ne delajo panike, kot da virusan nikoli ni bilo. Xi se mirno sprehaja (brez maske) med ljudmi (brez maske), ekonomija pa od 1.kvartala naprej dela na polno. Kako bo izgledal svet kjer bo Kitajska rasla po 5% na leto in več , zahod bo pa padal po 5%?

    Mimogrede na Kitajskem naj bi se cepili samo najbolj izpostavljeni zdravstveni delavci, cariniki, policaji,…o kakšni množični cepitvi pa se ne govori.

  3. Niti vojaška disciplina ne bo preprečila širjenja virusa:
    https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa2029717
    Študija s 3000 naborniki ameriške mornarice kaže, da najstrožji ukrepi v civilni sferi ne bodo uspeli. Študija, objavljena v New England Medical Journal, prihaja do zaključka, da niti strogo vojaška disciplina ne more preprečiti širjenja virusa Sars-CoV-2.
    Več kot 3000 ameriških rekrutov je bilo podvrženih strogi karanteni v obsežnem preizkusu. Med 14-dnevno karanteno so morali naborniki upoštevati najstrožje higienske predpise v sanitarnih prostorih in pravila o razdalji, tudi med postrežbo hrane. Poleg tega so nabornike redno preverjali s testi PCR. V skladu s študijo je osebje spremljalo spoštovanje ukrepov karantene in zagotavljalo skoraj 100% učinkovitost. Kljub obsežnim zadrževalnim ukrepom, širjenja virusa ni bilo mogoče preprečiti. V najstrožji skupini je bilo pri 1.848 udeležencev 51 okužb (2,8%) in to kljub takojšnji izolaciji v primeru pozitivnega rezultata testa. V manj strogi primerjalni skupini, kjer je bil test šele na koncu karantene, pa je bilo od 1.554 udeležencev 26 okužb (1,7%).
    Jeffrey A. Tucker z Ameriškega inštituta za ekonomske raziskave se zato v svojem članku sprašuje: Če je širjenje virusa nemogoče preprečiti niti z natančnim vojaškim izvajanjem, kako lahko pričakujemo, da bo uspešen v civilni sferi?
    https://www.aier.org/article/even-a-military-enforced-quarantine-cant-stop-the-virus-study-reveals/

  4. Zdaj smo v tej fazi, da ko tečeš po pločniku, se ti izognejo in gredo po travi mimo tekača. Jaz, ki tečem, seveda nisem imel maske, pa ona,ki je danes zjutraj to nervozno izvedla tudi ne.

    Državna sekretarka hvala. Samo ne se spomnit in razkuževat hodnikov – to si preberete (nemšekga Wuhana se mi ne da več iskat, ampak Nemci so tudi ugotovili, da površine niso nevarne), saj epidemiologi iz Hrvaške niso neumni – https://www.index.hr/vijesti/clanak/korona-u-zgradama-ako-sline-i-smrklji-ne-ostanu-po-stubistu-nece-se-nitko-zaraziti/2230486.aspx. Do marca 2021 se nam bo zmešalo.

    Ja, lahko pa razmislite, kaj je z zmrznjeno hrano. Kitajci poročajo o teh primerih, Nova Zelandija tudi, jaz sem si bral o argentinski ribolovni ladji – ko so šli na njo, ribiči niso bikli bolani, po enem mesecu pa so bili vsi bolani (na morju). Ali je bila virus na zmržnejni hrani, ali pa inkubacija.

  5. Raziskava, ki ni smela biti objavljena!
    Nošenje mask – brez učinka! Doslej najobsežnejša raziskava o učinkovitosti ukrepa nošenja mask.
    Dansko naključno in kontrolirano preskušanje o dejanski učinkovitosti mask proti okužbi s koronavirusom je zdaj objavljeno v Annals of Internal Medicine. Kot je bilo pričakovano, preskušanje ni odkrilo statistično pomembnih koristi nošenja mask. Študija je uporabila “visokokakovostne kirurške maske s stopnjo filtracije 98%”.
    https://www.acpjournals.org/doi/10.7326/M20-6817

  6. Dober članek. Ključno pri tehtanju škode in koristi je nekaj, kar ni toliko strokovno, kot pa psihološko utemeljeno. Kratkoročne smrti starostnikov v kratkem času so psihološko nevzdržne. Morebiti celo bolj številne, pa vzročno nejasne in časovno razpotegnjene kolateralne smrti lockdowna so pač za vlade politično/psihološko bolj sprejemljive.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: