Kaj bo koalicija KUL naredila bolje od te vlade

Nekaj poudarkov iz intervjuja v Svet24:

Kakšni bi bili vaši prvi koraki v boju z epidemijo? Kaj bi storili drugače kot trenutna vlada?

Ko bo nova koalicija prevzela vodenje vlade, predvidoma sredi ali konec januarja naslednje leto, bo tega drugega vala epidemije že konec. V nadaljevanju pa bodo ključni trije projekti. Prvič, priprava na tretji val epidemije, ki bo najverjetneje sledil spomladi. Naše zdravstvene zmogljivosti in DSO-je potrebno tako tehnično kot kadrovsko usposobiti za ta val. Ne smemo dopustiti, da se nam zgodi to, kar se je zgodilo Janševi vladi, kjer bo po nepotrebnem umrlo nekaj sto ljudi, ker se pač ni pripravila na ta drugi val in ker je prepozno zaprla javno življenje.

Drugič, potrebno bo sanirati posledice te epidemije na povečanje zaostankov in podaljšanje čakalnih vrst. V ta namen bo treba angažirati precej dodatnih javnih sredstev, da bi te zaostanke v kombinaciji z javnimi in zasebnimi izvajalci zmanjšali in prebivalcem omogočili, da hitreje pridejo do potrebne zdravstvene oskrbe. Predvidevamo, da bo treba v ta namen angažirati vsaj za 1 odstotek BDP dodatnega denarja.

In tretjič, naše zdravstvo je treba pripraviti za potrebe 21. stoletja. Življenjska doba se je podaljšala za več kot 10 let, prebivalstvo se stara in potrebuje več in bolj kompleksne zdravstvene storitve kot pred 30 ali 40 leti. Mi pa za zdravstvo dajemo za okrog 3 odstotne točke BDP manj denarja kot primerljive EU države, ki imajo podobno prebivalstveno strukturo. Zato predvidevamo postopen dvig proračunskih sredstev za zdravstvo za 3 odstotne točke BDP do leta 2025.

Vlada pripravlja že šesti PKP. Kako ocenjujete dosedanjih pet? Kako vi vidite reševanje neminovne gospodarske krize?

Večina ukrepov v vseh petih protikoronskih paketih je bila praktično identična kot v drugih državah EU. Vse države so uvedle ukrepe za zaščito delovnih mest s subvencioniranjem čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, s temeljnim dohodkom za samozaposlene in s povečanimi socialnimi transferji. Hkrati so uvedle tudi poroštveno shemo za podjetja, da bi zmanjšale likvidnostne težave za podjetja.

Glede na ostale države vidim v slovenskih ukrepih prdvsem dve razliki. Prva je, da so bili ukrepi naše vlade administrativno bistveno bolj zapleteni, hkrati pa tudi omejujoči, zaradi česar nekateri ukrepi niso delovali in še danes ne delujejo, kot je poroštvena shema, ali pa so začeli delovati z velikim zamikom. Ker je namreč slovenska vlada uvedla omejujoče ukrepe, ne pa enake za vsa podjetja, je morala priglasiti državno pomoč v Bruslju, kar je za nekaj tednov zamaknilo začetek veljavnosti ukrepov. Ob večji adminsitrativni zapletenosti ukrepov pri nas pa to pomeni, da so denimo v Nemčiji ali V. Britaniji podjetja dobila povrnjena sredstva za plače zaposlenih na čakanju že naslednji mesec, pri nas pa čez dva ali tri mesece.

Druga razlika, ki pa gre v prid Sloveniji, pa je uvedba turističnih bonov, ki so močno pomagali turistični dejavnosti po močnem upadu v drugem četrtletju. Škoda, da vlada ni povečala vrednosti teh bonov in razširila njihove veljavnosti tudi na gostinsko in kulturno dejavnost, ki sta bili prav tako prizadeti v prvem valu epidemije.

Kaj poleg boja z epidemijo in preprečevanja gospodarske krize bi bile prioritete nove koalicije?

Poleg normalizacije politične situacije, stabilizacije gospodarstva in priprave na tretji val epidemije, bosta ključna fokusa nove koalicije predvsem sanacija posledic te epidemije na povečanje zaostankov in podaljšanje čakalnih vrst ter priprava nacionalnega programa za okrevanje in odpornost.

Glede prvega fokusa sem že govoril. Glede drugega pa je ključno, da določimo razvojne prioritete za naslednjih deset let in da v skladu s tem pripravimo program projektov, ki bodo prek popolne mobilizacije evropskih in domačih sredstev trasirala preobrazbo slovenskega gospodarstva v zeleno, digitalno in solidarno smer. Govorimo o projektih na področju okolja, zelenih tehnologij in energetike, o modernizaciji železniškega omrežja, o projektih tehnološkega prestrukturiranja v smeri visokih tehnologij in visoke dodane vrednosti na zaposlenega, o e-mobilnosti, e-upravi, o reformah na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, fleksibilnih oblikah dela in tako naprej. V ta namen bo Slovenija v prihodnjem desetleju namenila okrog 12 milijard evrov evropskih sredstev in še najmanj enkrat toliko domačih sredstev. V mandatu te nove koalicije se bo zakoličil gospodarski razvoj Slovenije za naslednje desetletje in naprej.

2 responses

%d bloggers like this: