Gospodarstvo je skorajda že v celoti okrevalo, nato pa… nas čaka recesija v obliki W

Gospodarstvo je skorajda že v celoti okrevalo, nato pa se je razplamtel drugi val epidemije. Julija sta bila obseg prodane industrijske proizvodnje in storitev le še 4% do 5% pod lansko ravnijo,  industrija je bila na podobni ravni tudi avgusta. Septembra je obseg porabe električne energije v gospodarstvu za lansko ravnijo zaostajal za manj kot 1%. Tudi indeks gospodarske klime (tehtani indeks zaupanja v različnih sektorjih gospodarstva in potrošnikov) je bil septembra za lansko ravnijo le še za 4%. Nato pa se je razplamtel drugi val epidemije in oktobra ter nato še posebej v novembru in decembru lahko pričakujemo ponovni upad gospodarske aktivnosti. Obeta se nam torej recesija v obliki črke W.

Poraba EE_ind_Stor-17102020

Kazalniki zaupanja v gospodarstvu ter zaupanja potrošnikov, kot kaže zgornja slika, so sicer vedno bolj panični oziroma vzhičeni, ker kažejo sentimente prodajnikov v gospodarstvu in potrošnikov. V dobrih časih kažejo preveč dobre tendence (vzhičenost), v slabih časih pa preveč črne tendence (panika). Ne glede na to pa so prvi indikator smeri, v katero se premikajo trendi glede bodočega povpraševanja v tekočem mesecu.

No, konec septembra so bili ti sentimenti precej divergentni. Kazalnik gospodarske klime (kot tehtani indeks zaupanja v različnih sektorjih gospodarstva in potrošnikov) je bil sicer zmerno negativen (-4.1%), povpraševanje v trgovini na drobno je bilo zelo visoko (+13%), sentimenti v industriji so bili že pozitivni (+1%), na drugi strani pa so bili potrošniki precej pesimistični (-26%).

Gosp-klima_17012020

Ta pesimizem se bo po ponovnem zapiranju dela gospodarstva in omejitvah glede gibanja prebivalstva še poglobil. Pred vrati je recesija v obliki črke W, potrebno je omiliti njeno globino. In sicer:

  • Smiselno bi bilo, da vlada uvede sorazmerne ukrepe v skladu z nasveti epidemiologov (v kolikšni meri je smiselna omejitev gibanja med regijami, zapiranje restavracij ipd.?). Slednji namreč menijo, da je omejitev gibanja med regijami nesmiselna, prav tako nošenje mask na prostem.
  • Določenim restriktivnim ukrepom se da izogniti ob primernih zaščitnih ukrepih (upoštevanje distance v restavracijah in barih, razkuževanje površin ipd.).
  • Hkrati pa je treba okrepiti ukrepe pomoči panogam, ki bodo zaradi teh ukrepov še bolj prizadete (gostinstvo in turizem, prevoz) s financiranjem nadomestila plač zaposlenih na čakanju in njihovih socialnih prispevkov.
  • Veljavnost turističnih bonov je potrebno podaljšati v prvo polovico naslednjega leta.
  • Potrebno je pomagati drugim dejavnostim v kulturi (muzeji, gledališča, kinematografi), športu in prirediteljem dogodkov. Najprej s financiranjem njihovih stroškov dela, nato pa s turističnimi boni z razširjenim krogom upravičencev.
  • Potrebno je uvesti / podaljšati temeljni dohodek samozaposlenim v teh dejavnostih itd.

Arzenal ukrepov pri nas in v drugih državah je znan že iz prvega vala epidemije, potrebno jih je le smiselno reaktivirati oziroma uvesti nove tam, kjer so bile določene dejavnosti po krtivici spregledane že v prvem valu.

One response

  1. Se v celoti strinjam s predlaganim. Imam pa eno vprašanje… Od kod bomo dobili denar za vse to brez da bi javni dolg šel v neslutene višave? Vidimo namreč, da cepiva še ni na vidiku, lahko pa se nam zgodi še 3., 4., 5. val in s tem ponovna zapiranja.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: