Globalizacija umira. Kam zdaj?

V Financah je intervju z odličnim Michaelom O’Sullivanom, nekdanjim profesorjem na univerzi Princeton in nekdanjim glavnim upravljavcem premoženja v UBS in Credit Suisse ter avtorjem knjige The Levelling. O’Sullivan pove, kar se je mnogim še leto ali dve nazaj, zdelo herezija in bogoskrunstvo, da je globalizacija šla predaleč, da je v ZDA v povezavi z neoliberalnimi politikami izpodjedla svoje korenine in da je pač z njo za nekaj časa v tej obliki konec. Smo v prehodnem obdobju v nekaj novega, ki pa bo bistveno bolj lokalizirano, na pomenu pa bodo dobile vrednote kvalitetnega življenja in kvalitetnih javnih storitev. “Smrt globalizacije” torej ne prinaša samo manj mednarodnih tokov blaga, storitev, kapitala in ljudi, pač pa tudi spremembo vrednot in načina življenja.

Torej odpremo šampanjce ali začnemo objokovati stare čase?

Globalizacija se bliža koncu, ste precej neposredno ugotovili že v knjigi »The Levelling«. Katere pojave, ki potrjujejo to tezo, bi omenili?

O tem že teče obsežna debata. Eden od problemov pojma »globalizacija« je njegova izmuzljivost oziroma neoprijemljivost. V knjigi sem poskusil izmeriti pojave, ki sestavljajo pojem globalizacije – pretok ljudi, pretok kapitala, pretok blaga in storitev ter podobno. Vsi ti pojavi so se upočasnjevali že pred pandemijo, ta pa jih je seveda dobesedno sesula. Poleg tega hitro bledi sodelovanje med državami, čeprav je to za svet, ki temelji na soodvisnosti, nujno. Ob izbruhu COVID-19 so nekateri odnosi med Kitajsko in Ameriko, Evropo in Ameriko ter druga žal skoraj zamrli … In vse to so po mojem mnenju gibanja, ki nas vodijo v novo svetovno ureditev.

Tudi v poslovnem smislu?

Podobno lahko vidimo tudi, če pogledamo podjetja. Zlasti multinacionalke, ki so bile nosilke globalizacije, v zadnjem obdobju upočasnjujejo naložbe na trgih, kjer prodajajo svoje izdelke in storitve.

Lahko navedete kak poseben trenutek ali dogodek, kjer se je globalizacijski trend zlomil? Ali gre pač za postopno izzvenevanje?

Gre za postopno zadevo. Ena od lastnosti velikih makroekonomskih gibanj je, da rastejo, dokler ne začnejo generirati stranskih učinkov, ki povzročajo vse večjo kolateralno škodo. En tak primer je denimo trgovinska vojna. Ali pa podnebne spremembe – tu ne gre za en sam pojav, ki spremeni podnebje, temveč za vrsto pojavov, ki opredeljujejo velike spremembe. Neenakost je tudi tak učinek, ki pa morda sam po sebi ni povsem neločljivo povezan z globalizacijo. Več najbolj odprtih gospodarstev, ki so zelo globalizirana, namreč nima pretirane neenakosti, saj jo uravnavajo denimo z davčno politiko. Slovenija in Irska sta državi, kjer se tega kar dobro zavedamo.

Je zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah 2016 morda ameriški primer neželenih učinkov globalizacije? Kako bi opisali pot do te situacije?

Tega pojava ne bi pripisal sami globalizaciji, temveč neuspehu ZDA pri razdelitvi učinkov globalizacije širše med ljudi. Ko je bil Donald Trump izvoljen, ga je podprl velik del prebivalstva, ki je menil, da ga je dotedanja vladajoča struktura pustila na cedilu. Za ZDA je značilno, da so skoraj vse koristi globalizacije skoncentrirane v velikih multinacionalkah, v metropolah, kot sta Boston in New York, v Silicijevi dolini … Američanom teh koristi z davčno in drugimi politikami ni uspelo prerazdeliti širše, kar je zanesljivo privedlo do takega volilnega izida.

Kako pa bo po vašem mnenju na konec globalizacije vplival koronavirus?

Če pogledamo potovanja in delno tudi trgovino, je globalizacijo koronavirus vsaj začasno ubil. Ko se bodo prizadete industrije vrnile, bodo verjetno precej drugačne. Zanimivo je bilo, koliko ljudi se je ob izbruhu pandemije vrnilo v svojo matično državo in tam ostaja že mesece. Ljudje se že in se bodo še bolj zavedali pomembnosti lokalnega in nacionalnega. Okrepilo se je tudi zavedanje o koristih kakovostnega zdravstva in kakovostnih javnih storitev. Škoda in žalostno pa je predvsem, da ob tem nismo bili priča tudi večjemu mednarodnemu sodelovanju, in vse to samo še pospešuje premik od globalizacije proti novemu multipolarnemu svetu.

Vir: Finance

%d bloggers like this: