Je švedski eksperiment glede korona virusa deloval?

V podporo sosednjemu tekstu glede kontroverznega švedskega pristopa k obvladovanju korona epidemije objavljam nekaj slik iz nove študije, ki pojasnjujejo, kakšne so bile posledice tega pristopa na Švedskem primerjalno glede na Slovenijo.

Začnimo s tem, da po vrhu novih okužb julija, so danes nove okužbe s korona virusom na Švedskem zelo nizke in upadajo, medtem ko povsod v Evropi naraščajo.

Sl1_Covid cases_Sep 2020

Kontroverznost švedskega eksperimenta je v tem, da Švedska nikoli ni zaprla javnega življenja ali posameznih gospodarskih panog, da so ostale šole, vrtci, restavracije, fitnes centri in trgovine odprti, da nošenje mask ni bilo obvezno. Za razliko od Slovenije in ostalih držav, ki so od sredine marca naprej naredile točno to. Zaradi tega se je v Sloveniji med sredino marca in sredino aprila mobilnost prebivalcev okrog trgovskih in rekreacijskih centrov zmanjšala kar za 80%, v pragmatični Švedski pa le za 20%.  

Sl2_Mobilnost_Nord

Intenzivnost omejitvenih ukrepov je seveda ob vplivu na zmanjšanje moblnosti prebivalcev imela za posledico zmanjšanje domače industrijske prodaje (seveda tudi storitev). Spodnja slika kaže močno negativno korelacijo med intenziteto omejitvenih ukrepov in obsegom industrijske prodaje (R2=0.68) v 8 Srednjeevropskih državah.

Sl3_Ind-prodaja_Intenzivnost ukrepov_SE

Ker Švedska marca in aprila (za razliko od Slovenije in drugih držav) večine prebivalstva ni dala v karanteno, je posledično domača prodaja in obseg industrijske prodaje na Švedskem upadel manj kot v Sloveniji. Na Švedskem je marca industrijska prodaja še rasla, v Sloveniji pa je že upadla za skoraj 12%. V aprilu je na Švedskem industrijska prodaja upadla le za dobrih 9%, Sloveniji pa kar za 3,5-krat bolj (za 32%). Podobna slika se tudi ponovi maja in junija, ko je v Sloveniji industrijska prodaja upadla za 3-krat oziroma 2,4-krat bolj kot na Švedskem. 

Sl4_Ind-prodaja_Nord

Čeprav je v večini nordijskih držav (z izjemo Danske) po začetku epidemije izvoz upadel podobno kot v Sloveniji (med 20 in 30% na mesečni ravni), pa so te države – na čelu s Švedsko – uspele zmanjšati upad industrijske prodaje.

ISl5_zvoz_Nord

Odgovor na to, kako jim je to uspelo, se skriva v spodnji sliki, ki kaže štiri komponente BDP. Kot lahko vidimo, je v Sloveniji v drugem četrtletju letos zaradi drastičnih omejitvenih ukrepov poraba gospodinjstev upadla za skoraj 17%, na Švedskem pa za manj kot 9%. Ker poraba gospodinjstev pomeni približno polovico BDP, je seveda prav to bil najbrž odločilni dejavnik, ki je vplival na to, da se je v drugem četrtletju švedski BDP skrčil le za 7.3%, slovenski pa kar za 13%.

Sl6_BDP_Nord

V nordijskih državah, kjer so bili omejitveni ukrepi milejši ali celo zelo liberalni (Švedska), torej ni prišlo do tako velikega zmanjšanja domače porabe, kar je omililo splošen upad industrijske prodaje in BDP kljub zelo močnemu upadu izvoza.

Iz tega sledi, da – kar se tiče ekonomskih posledic – je bil švedski liberalnejši pristop k obvladovanju korona epidemije bolj učinkovit (manj škodljiv). Na zdravstvenem področju pa bo treba še malce počakati, da se poležeta drugi in morebitni tretji val v pozni jeseni. Šele takrat bomo lahko ugotavljali, ali je bilo število okužb in število smrti v liberalnejši Švedski manjše kot v državah, ki so začele z drastičnimi ukrepi splošne karantene, nakar so čez nekaj mesecev morale prevzeti “švedski. model” (ker si še enega zaprtja niso mogle privoščiti).

2 responses

  1. Posebnost švedskega prisstopa je v tem, da ljudi, ki so bili tako ali tako pred smrtjo niso mučili še z respiratorji. Umrljivost okuženih s Covid-19, starejših od 80 let, ki so bili deležni zdravljenja z respiratorji je več kot 90% (ponekod celo 98%).
    Samo 1,3% ljudi, ki so umrli zaradi Covid-19 na Švedskem je bilo mlajših od 65 let. Povprečna starost umrlih zaradi Covid-19 je približno 84 let kar je na nivoju povprečene umrljivosti.

    Druga značilnost Švedske je v tem, da je bilo v predhodnih 2 letih na Švedskem bistveno manj smrti zaradi gripe med starostniki. Gripa je sicer bolezen, ki je vsako leto kosi med starostniki in je eden izmed večjih vzrokov smrti.Pomeni, da je bila ranljiva populacija 2020 večja kot v predhodnih letih.

    Tretja značilnost je, da je na švedskem relativno velika koncentracija starostnikov v domovih za ostarele kot v drugih evropskih (in tudi skandinavskih državah), ti domovi so tudi primerjalno večji.

    Naslednja karakteristika teh domov je , da so v njih kot strežno osebje v nadpovprečnem obsegu delali imigranti, ki so vsaj za 50% bolj dojemljivi za okužbe s Covid-19. Razlog za to je, da jih je velik del iz bolj sončnih delov Evrope in predvsem Afrike kjer je izpostavljenost običajnim virusom prehlada(tudi coronavirusi) bistveno manjša kot pri ljudeh, ki živijo v hladnih in vlažnih predelih. Prav strežno osebje je bil pomemben vir okužbe starostnikov.

    Last but not least . verjetno zašščita starostnikov v domovih ni bila taka kot bi morala biti. Navsezadnje slovenski primer, razen 2 domov, kaže, da se to še kako da.

    Bojim se, da ima vsa zgodba lockowna druge razloge kot so medicinski. Pred dnevi je to v Asia Times lepo povzel, zdaj že legendarni brazilski novinar, Pepe Escobar. Glej povzetek v Zero Hedge:

    https://www.zerohedge.com/geopolitical/escobar-911-great-reset

    P.S Vključeni SCIBD “Mindspace Report” v gornjem prispevku je čisti dragulj. Sicer več kot 90 strani branja , ampak “absolutely essential”, če hočeš razumeti kaj se dogaja v svetu.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: