Zakaj je Benečija toliko uspešnejša pri zajezitvi širjenja virusa: množično testiranje, izolacija, sledenje, nega

Dober članek v Mediumu, ki kaže, zakaj je bila Benečija toliko uspešnejša pri zajezitvi širjenja virusa. Odgovor je seveda v pristopu: množično testiranje, izolacija, sledenje okuženih. Navajam uvodni del članka in 6 ključnih lekcij. Preberite cel članek!

Nato pa še tega:

Three countries have kept coronavirus in check; here’s how they did it – Vietnam, South Korea, Taiwan – Medical Express

What often gets lost in the reporting of Italy’s dire COVID-19 statistics is that the suffering has been disproportionately borne by the northern region of Lombardy, one of Europe’s wealthiest and most productive areas. As of March 29, Lombardy held the grim record of over 41,000 novel coronavirus cases and 6,300 deaths (42% and 59% of Italy’s total, respectively).

To Lombardy’s east lies Veneto, a region which is faring remarkably better despite experiencing sustained community spread early on.

Figure 1. Cumulative number of fatalities in select regions, by number of days since 10th fatality



Source: Italy’s Department of Civil Protection, author’s analysis

The trajectories of these two regions are being shaped by a myriad of factors, including Lombardy’s greater population density and higher number of cases when the crisis erupted. But some notable differences have to do with policy choices local authorities made early in the cycle, as well as crisis management approaches developed over the last several weeks. (Italy’s health care system is decentralized, giving regions considerable autonomy in these matters).

While Lombardy and Veneto applied similar approaches to social distancing and retail closures, Veneto took a more aggressive tack on active surveillance, including testing, tracing, and isolation (at home and in medical facilities). Six elements of Veneto’s strategy stand out:

  1. Relentlessly scale testing capacity
  2. Target mildly symptomatic cases
  3. Focus on home diagnosis and care
  4. Systematically trace contacts
  5. Establish a hub and spoke system of dedicated hospitals for COVID-19 patients
  6. Emphasize health care and other essential workers

Vir: Michele Zanini, Medium

4 responses

  1. Imeli smo vse, kar smo potrebovali, da bi v tem članku pisalo Veneto (Benečija) and Slovenia. Razen previdnosti, modrosti in poguma odločevalcev. Problem pa je, da bo življenje tudi v Benečiji vseeno zamrznjeno, dokler ne pride pomlad tudi v Lombardijo.

    • Zanimiv vir!

      Dr. Bhakdi postavlja zelo smiselna vprašanja, nadejam se odgovora Merklove. Pravzaprav bi si želel slišati tudi odgovore NIJZ na taka vprašanja za Slovenijo.

      Ali za razlikovanje tistih, ki so umrli zaradi novega koronavirusa, od tistih, ki so umrli z novim koronavirusom, obstajajo kakšne jasne smernice? Kako vedeti, da (ne) bi nekdo kljub 5 pridruženim kroničnim boleznim brez tega virusa preživel še en teden, mesec, leto ali več? Gotovo obstaja kaka univerzalna metodologija za merjenje števila smrti, ki jih prepreči cepljenje proti gripi – gre za praktično enako vprašanje.

      V pismu je dr. Bhakdi med drugim zapisal: “If it should turn out that the COVID-19 virus should not be ascribed a significantly higher risk potential than the already circulating corona viruses, all countermeasures would obviously become unnecessary.” To je krasen primer rekla “po vojni smo vsi generali”. V vojni pa mora general, ki ne pozna svojega nasprotnika oz. vidi predvsem veliko megle, predvideti najhujše in reagirati proaktivno. Članek, ki ga švicarski zdravnik navaja v zvezi z nevarnostjo virusa, je tale: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0924857920300972 V njem ugotavljajo, da je smrtonosnost novega koronavirusa verjetno primerljiva z ostalimi koronavirusi, ki že krožijo med nami. To je super in če ne bo v kratkem ovrženo, je to koristna informacija za “generale” in njihovo odločanje o naslednjih korakih.

      Dr. Bhakdi v svoji analizi uporabi tudi podatke EuroMOMO – tedenske podatke o številu umrlih za kar nekaj evropskih držav. Pravi namreč, da se število mrtvih v zadnjih tednih ni povečalo, verjetno zato, ker so smrti zdaj le v večji meri pripisali COVID-19.

      Absolutne tedenske številke za celo mrežo EuroMOMO po starostnih skupinah (zdaj smo v tednu 13, zadnji podatki so za teden 12):
      https://www.euromomo.eu/outputs/number.html

      Tedenska Z-vrednost za starostno skupino 65 let in več po posameznih državah:
      https://www.euromomo.eu/outputs/zscore_country65.html

      Pri Italiji, ki je od držav v mreži prva obolela za COVID-19, je sicer viden dvig odklona števila mrtvih v zadnjem tednu; v tednu 13, ki se konča danes, bo še malo večji, a še vedno kar daleč od viška v začetku leta 2017 (epidemija gripe). Našel sem še članek, ki obravnava to epidemijo gripe v Italiji 2016/2017: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1201971219303285
      Slika 2, 65+ let, v času viška epidemije naj bi zaradi gripe v Italiji umrlo okoli 30 / 100.000 ljudi / teden; preračun na italijanske demografske podatke nam da več kot 4200 smrti v starostni skupini 65+ na teden. V trenutni epidemiji so imeli Italijani v tednu št. 12 4317 žrtev, v tednu št. 13 pa 4771 (manjka 1 dan) žrtev v VSEH starostnih skupinah skupaj. Kaže torej, da:
      – ali jim je z izolacijskimi ukrepi in povečanjem zmogljivosti zdravstvenega sistema zaenkrat uspelo smrtnost zaradi COVID-19 znižati na raven hujše epidemije gripe,
      – ali pa so podatki o smrtih zaradi COVID-19 pomanjkljivi; velika večina jih umre doma (podatek je citiran v objavi dr. Bhakdija), kdo ve, kako jih štejejo.

      Gripe v Italiji zadnje 3 tedne ne spremljajo več, med 7. in 10. tednom leta pa so zaznali izrazit upad pojavnosti okužbe z virusi influenza: https://flunewseurope.org/CountryData?country=IT

%d bloggers like this: