Helikopterski denar ECB za izhod iz korona krize – 750 milijard evrov

Ameriška vlada je že najavila, da preučuje možnost, da bi kot protiukrep za padec povpraševanja vsakemu državljanu nakazala po 1,000 dolarjev mesečno (klasični helikopterski denar). V ZDA je tak ukrep zaradi drugačne delovne zakonodaje morda smiseln, saj zaposleni nimajo pravice niti do nadomestila za bolniško odsotnost. V Evropi je tak ukrep v času popolnega zaprtja meja, gospodarstva in ljudi v karantene manj primeren (razen za samozaposlene in prekarno zaposlene), saj delovna zakonodaja omogoča plačo za čas čakanja na delo, hkrati pa ljudje zaradi karanten in zaprtja trgovin tudi fizično ne morejo več trošiti. Ti transferji bi se prelevili v varčevanje, torej ne bi opravili svoje naloge.

Vendar pa je helikopterski denar v tem trenutku smiseln za podjetja. Ključni cilj vlad je, da se ob začasnem padcu gospodarske aktivnosti ohranijo delovna mesta. Zato so vse vlade sprejele podobne ukrepe, s katerimi neposredno (s sofinanciranjem dela plače zaposlenih na čakanju) ali posredno prek odloga ali odpisa plačil socialnih prispevkov za zaposlene sofinancirajo stroške dela podjetij. Vendar morajo podjetja še vedno zagotoviti sredstva za plačilo neto plač. Ob eno- ali dvo-mesečnem izpadu prodaje lahko podjetja morda še zdržijo tako izgubo. Če pa se bo kriza podaljšala, bodo podjetja prisiljena odpuščati, s čimer bodo breme stroškov zaposlenih prevalila na proračune.

In tukaj se potem zastavi (za nekatere) heretično vprašanje: zakaj ne bi vlade podjetjem v celoti pokrile izpada proizvodnje oziroma prodaje zaradi boja proti širitvi korona virusa? In zakaj ne bi v ta namen uporabili “denarja”, ki ga ECB z namenom ustvarjanja inflacije vsak mesec porabi za nakupe obveznic na trgu?

Saj res, zakaj ne?

Ste se kdaj vprašali, kaj počnejo centralne banke Evrosistema (pod okriljem ECB) s tisoči miljardami evrov vrednimi (predvsem) državnimi in nekaj korporativnimi obveznicami, ki so jih odkupile v okviru politike kvantitativnega sproščanja (QE) (v žargonu ECB se sicer imenuje Asset Purchase Programme, APP)? Februarja letos je bilo teh obveznic bilanci Evrosistema za 2,732 milijard evrov. Odgovor je preprost: Nič. Za ECB so to terjatve, ki sicer prinašajo obresti, slednje pa kot dobiček nacionalnih centralnih bank gredo načeloma nazaj v nacionalne proračune držav evroobmočja, ki te obresti plačujejo (se pravi, gredo iz levega v desni žep in nato spet nazaj v levi žep). ECB samih terjatev zaenkrat ne more vnovčiti, ker bi z njihovo prodajo sicer še bolj destabilizirala trg. ECB zgolj reinvestira dospele obveznice (ko obstoječe dospejo, jih nacionalne centralne banke zgolj zamenjajo z novimi, ki jih izdajo iste države). De facto (ne pa de iure) ECB te državne obveznice tretira kot obveznice brez dospetja. Kar po domače pomeni, da jih državam najbrž ne bo treba nikoli poplačati (ko zapadejo, države izdajo nove, ki jih na trgu v roku dveh mesecev spet odkupijo njihove centralne banke).

No, ta isti mehanizem je mogoče uporabiti tudi v boju proti korona virusu. Slovenska vlada lahko načeloma pokrije celoten izpad dodane vrednosti podjetij (stroškov dela, dobičkov in amortizacije) za čas korona krize. To naredi tako, da izda obveznice, s katerimi financira subvencije gospodarstvu v višini izpada dodane vrednosti. Pri tem je potrebno zgolj z Banko Slovenije (BS) uskladiti ročnosti obveznic, da bodo upravičene do odkupa kot v okviru APP programa odkupovanja obveznic ECB. Te obveznice bi namreč na trgu odkupila BS in po dospetju, bi vlada naredila zgolj rollover, torej poplačala te obveznice z izdajo novih, ki bi jih spet odkupila BS, kar je v skladu s politiko ECB. Obresti iz naslova obveznic pa so itak v končni instanci prihodek proračuna, saj jih BS v obliki plačila dobička vrne nazaj v proračun države.

To efektivno pomeni, da bi bilo financiranje subvencij države gospodarstvu v času korona krize in s tem financiranje ohranjanja delovnih mest za čas korona krize povsem zastonj, saj bo nekoč v prihodnje ECB (in s tem BS) te obveznice v portfelju spremenila v obveznice brez dospetja.

Po milem scenariju naj bi zaradi boja proti virusu članice  EU utrpele okrog 5% upad BDP. To je okrog 750 milijard evrov.

In veste kaj, včeraj je ECB sprejela nov ukrep – t.i. Pandemic Emergency Purchase Programme (PEPP) v višini 750 milijard evrov. Odkup sredstev bo trajal do konca 2020, upravičeni pa so odkupi vseh vrst sredstev kot v izteklem APP programu.

Drugače povedano, včeraj je ECB odobrila članicam Evrosistema helikopterski denar v višini 5% evropskega BDP. Razdelitev je po kapitalskem ključu. Vsaka država lahko svoj delež izkoristi kot želi. Slovenska vlada ga lahko izkoristi tako, da z denarjem, zbranim od izdaje obveznic, slovenskim podjetjem prek subvencij kompenzira izpad prodaje in tako neposredno pripomore k ohranitvi delovnih mest.

Preveč lepo, da bi bilo res? Ne, ta korona kriza je pošteno prestrašila voditelje največjih držav EU in padli so zadnji tabuji pred helikopterskim denarjem.

%d bloggers like this: