Cepljenje proti gripi ali norčevanje javnega zdravstva iz nas?

Stanko Štrajn

Te dneve smo iz javnih objav razbrali opozorila pristojnih organov našega zdravstva, da se je pred prihajajočo sezono možnih epidemij gripe pametno cepiti in tako preventivno poskrbeti za svoje zdravje in s tem tudi sodelovati pri nižanju stroškov javnega zdravstva. Kdor zboli za gripo, najmanj kakšen teden poležava doma namesto da bi delal, delodajalec plača bolniško, oboleli pa pije čaje, golta lekadole, aspirine, liže septolete in različne pastile, trpi glavobol, vročino in se nasploh cel teden ali več slabo počuti. Če se kaj zaplete, lahko dobi še pljučnico, vnetje srčne mišice, bronhitis, drisko in tako naprej. Nedvomno je nasvet, da se je pametno cepiti, zares dobronameren in še posebej priporočljiv za ostarele osebe, ki se imajo po 65. letu starosti pravico cepiti na račun zdravstvenega zavarovanja.

Danes dopoldne sem poklical v zdravstveni dom Fužine, kjer imam izbrano zdravnico. Uspel sem na telefon priklicati referenčno sestro, ki me je razveselila z informacijo, da je cepljenje možno prav danes v petek od 13. do 18. ure v zdravstvenem domu Fužine. Vljudno sem sestro prosil za nasvet, kdaj mi svetuje da pridem v zdravstveni dom, da bo čakanje na cepljenje čim krajše. Žal mi referenčna sestra ni vedela svetovati, zvijačno pa mi je zamolčala resnico, do katere sem se dokopal po tem, ko sem nekako ob pol drugi uri popoldne prišel v zdravstveni dom v veselem pričakovanju, da se bom uspel cepiti proti hudi nadlogi gripi.

Pričakoval sem, da bo treba kakšno uro ali dve potrpeti in čakati na vrsto, zaradi česar sem vzel s seboj še očala za branje, časopis in knjigo, da si bom med čakanjem krajšal čas. Pravzaprav ni tako hudo, če namesto udobno doma v dnevni sobi bereš knjigo ali časopis na neudobnem stolu v čakalnici, pa čeprav je zrak tam zatohel in tudi ravno ne diši. Pravzaprav kar nekako smrdi, zlasti, če imaš občutljiv nos.

Priznam, da me je povsem alanfordovska scena, na katero sem naletel ob vstopu v zdravstveni dom Fužine, presenetila in si nisem niti v sanjah mogel predstavljati, kako poteka cepljenje v javnem zdravstvu.

Pri vhodu sem vprašal sestro v sprejemnici, kam naj grem, da se bom cepil proti gripi. Sestra mi je prijazno pokazala vrsto zavarovancev, ki se je vila do vhoda v zdravstveni dom in mi svetovala, naj se kar postavim v vrsto. Najprej sem se zrinil do vrat, kjer je potekalo cepljenje in tako na palec ocenil, da stoji v vrsti pred menoj med 500 in 1000 čakajočih pretežno starčkov. Nekateri so se opirali na bergle, drugi na hodulje, tudi kakšen na invalidskem vozičku je bil vmes. Da bi človek v tej vrsti lahko zbrano bral med čakanjem je bilo povsem nemogoče in pričel sem tehtati, ali ima smisel v tej vrsti čakati. Kakšnih 15 minut sem opazoval, kako vsa reč poteka in ocenil, da se v tem času vrsta ni premaknila niti za milimeter, se je pa podaljšala še za nekaj optimističnih strčkov, ki so se nadejali brezplačnega cepljenja proti gripi.

Ponovno sem stopil k sestri v sprejemni vratarnici in jo vprašal, koliko imam upanja, da pridem danes na vrsto. Izvedel sem, da cepita dve ambulanti in da eno cepljenje traja od pol do ene minute, vsled česar se teoretično cepita dva pacienta na minuto. To je seveda zgolj teoretičen izračun, saj gre v resnici počasneje in v hipu mi je postalo jasno, da imam veliko možnosti, da do 18. ure ne bom na vrsti. Zato sem vprašal, kaj se zgodi, če ne bom do 18. ure po petih urah čakanja na vrsti. Dobil sem povsem logičen odgovor, da bom v tem primeru moral naslednji dan na cepljenje v zdravstveni dom Poljane.

Če mi tudi tam ne uspe dočakati cepljenja, se lahko naslednji dan postavim v vrsto v zdravstvenem domu Šiška in tako po vrsti, dokler ne pridem na vrsto. Vsak dan je za celo Ljubljano možno cepljenje v enem od domov, ki je pač dežuren. Teoretično je možno, da te cepi tudi tvoj izbrani zdravnik, če se uspeš pri njemu naročiti, kar pa je seveda le teoretična možnost, ker so termini za naročanje v naprej za cel mesec zasedeni in termina enostavno ne dobiš. Kako se komu uspe uvrstiti med naročene paciente, do sedaj še nisem uspel razvozlati. Verjetno je to neka posebna spretnost, ali zvijačnost ali pa dobre prijateljske vezi s sestro, ki obvladuje fevd naročanja za njenega zdravnika. Tako je vsaj meni ta pot povsem zaprta.

Ob teh razmišljanjih me je prešinilo še vprašanje, kaj se zgodi, če bo pri takšni frekvenci cepljenja čez kakšno uro v zdravstvenem domu zmanjkalo cepiva. Zopet sem bil deležen logičnega odgovora, da cepljenje brez cepiva pač ni možno in se v tem primeru cepljenje zaključi pred 18 uro, pacienti pa se napotijo na cepljenje naslednjega dne v dom, ki je pač zadolžen za cepljenje tisti dan.

Ocenil sem, da nima smisla več vrtati v sestro v vratarnici z vprašanji, na katera mi lahko odgovarja povsem logično, saj do odgovora lahko pridem tudi sam pri sebi, če vso stvar pač mirno pretehtam. Sestri v vratarnici, ki za vso situacijo res ni nič kriva, sem se zahvalil za prijaznost in jadrno odkorakal iz zdravstvenega doma Fužine sprijaznjen z dejstvom, da se pač ne bom cepil, ker si ne morem dovoliti, da bi me zdravstvo tako ponižujoče obravnavalo in se iz mene kot občana, zavarovanca in pacienta tako neduhovito norčevalo, namesto da bi me dostojno preventivno varovalo.

Če je cepljenje proti gripi organizirano tako, kot je, sem presodil, je zame bolje, da se sploh ne cepim in upam, da ne zbolim, kot pa da si uničujem dobro počutje med tem, ko med čakanjem v vrsti razmišljam, kdo vse je kriv za moj pomilovanja vreden položaj v vrsti čakajočih na cepljenje.

Navsezadnje, če izvršni oblasti in pristojnim zdravstvenim organom od Ministrstva za zdravje, ZZZS do zdravnikov in direktorjev zdravstvenih domov, ni mar, kakšna bo škoda zaradi množice obolelih za gripo, ki bodo gotovo oboleli, ker se pač niso cepili, bom pa še jaz pozabil na vse in bom raje upal da bodo zboleli vsi ministri naše Vlade s predsednikom Vlade vred, direktor ZZZS, predsednica zdravniške zbornice, direktorji zdravstvenih domov, skratka vsi, ki so odgovorni za norčevanje iz državljanov Republike Slovenije.

Takšna odločitev me ni obšla, ker bi bil hudoben in škodoželjen, pač pa sem logično ocenil, da bodo vsi ti, ki kreirajo sistem našega zdravstva, kaj razumeli in odločili v prid zdravja občanov, ki plačujemo zdravstveno zavarovanje, šele tedaj, ko bodo tudi sami deležni trpljenja, ki ga s svojo neodgovornostjo sejejo med slovenske davkoplačevalce.

Kakor koli, prav ima Vandotov Kekec, ko poje nekako tako:

Kaj mi poje ptičica, ptičica senička?

Dobra volja je najbolja, cmera mila jera

pa naj gre za zapeček spat«

%d bloggers like this: