Ali nas je Češka res prehitela?

Bine Kordež

V soboto smo lahko v Delu prebrali odmeven naslovni članek o tem, kako nas je Češka prehitela. Navedba sicer v stilu običajnega predstavljanja razmer, pa tudi češki BDP na prebivalca po kupni moči je zadnja leta dejansko višji od slovenskega. Izhodišče članka pa je bilo pravzaprav v tem, da je češki milijarder kupil POP TV in tudi to naj bi bil eden izmed “dokazov”, da so Čehi pred nami. Imajo namreč kar sedem milijarderjev, mi pa nobenega.

Menim, da navedeni podatki še ne pomenijo, da zato Čehi živijo v povprečju bolje od Slovencev kot se predstavlja v članku. Za takšno oceno je potrebno pogledati še kak dodatni podatek, ki pa te teze ne potrjuje. V nadaljevanju poskušam zato predstaviti nekaj dodatnih pogledov na položaj Slovenije v primerjavi s Češko, čeprav seveda tudi to ne more biti neka celovita analiza. Pričujoč tekst bi bil sicer dobro dopolnilo objave v Delu, a novinarji pač neradi objavljajo kake drugačne poglede – posebno še, če so napisani z moje strani. Ker pa gre za nekaj zanimivih podatkov, tudi objava na tem blogu najbrž ni odveč.

Številke o gospodarskih dosežkih je sicer vedno možno prikazovati na različne načine – odvisno od tega, kaj avtor želi sporočiti. V svojih pisanjih najbrž prevečkrat prikazujem bolj pozitivne strani, a to je pogosto odziv na zapise, ki pa se trudijo stvari prikazati v slabši luči kot so dejanske razmere. V sklop takšnih zapisov bi lahko šteli tudi omenjeni naslovni članek v Delu.

Nedvomno je posledice zadnje krize Češka precej bolje obvladala od Slovenije in njihov BDP na prebivalca po kupni moči je od leta 2013 višji. A to ne odraža standarda povprečnega prebivalca, ki je v Sloveniji vseeno kar nekaj višji. Iz svojih baz podatkov sem zbral nekaj značilnih indeksov, ki ponazarjajo položaj obeh držav.

Če pogledamo indeks rasti BDP na prebivalca z osnovo 1995 (to leto se najpogosteje uporablja pri dolgoročnejših primerjavah) je Slovenija odskočila v letih 1997-1998, ko se je Češka soočila s krizo, a so tam dosegli hitrejše okrevanje po krizi, čeprav zadnji dve leti Slovenija raste zopet nekaj hitreje.

CZ-1

A za korektno primerjavo je ustreznejši preračun BDP po kupni moči in na spodnji sliki je prikaz BDP na prebivalca v PPP v primerjavi s povprečjem EU 28. Dejansko je po tem kazalcu zadnja leta Češka prehitela Slovenijo, čeprav je zanimivo, da so bili po istem kazalcu pred nami tudi kmalu po osamosvojitvi (1995-1996).

CZ-2.png

A BDP predstavlja celotno dodano vrednost v neki državi, pri čemer pa je ta sestavljena iz dela za zaposlene (compensation for employee, torej del, ki ga dobijo ljudje za svoje delo) ter del za kapital ter ostale postavke BDP. Za oceno življenjskega standarda ljudi so ti podatki bolj pomembni kot nek visok BDP, ki je lahko posledica tudi visokih dobičkov tujih družb. V zahodnih državah in tudi Sloveniji je delež za zaposlene okoli 50 % BDP, na Češkem (in drugih državah Vzhoda) pa dobrih 40 %. Če pogledamo ta del BDP in ga primerjamo s položajem povprečnega Evropejca, (spodnja slika) je Slovenija vseeno kar precej pred Češko – drži pa, da se je razlika znižala.

CZ-3

Lahko sicer rečete, da je to samo statistična kategorija, ki se redkeje uporablja, a ta razlika se vidi tudi pri podatkih o povprečni plači ali pokojnini. Če tudi to preračunamo v kupno moč, so naše povprečne plače za 7 odstotkov višje od čeških, pokojnine pa 22 % (nominalno sicer celo za 26 oz. 45 %, kar pa je tudi pomembno, ko npr. potujemo v tujino). Po standardu smo torej kar nekaj pred Češko in v tem kontekstu navedbe v članku ne odražajo dejanskega stanja.

V Delovem članku je dodan tudi podatek o deležu javnih izdatkov v BDP. Na Češkem je ta delež nekaj odstotnih točk nižji in tudi to naj bi bil dokaz večje uspešnosti te države. Predlani so imeli Čehi 39 % javnih izdatkov v primerjavi z BDP, mi pa 43,2 % (4,2 odstotni točki več). Povprečje EU je sicer še višje,  45 %, a zato nihče ne trdi, da so zato v Nemčiji ali na Švedskem manj uspešni. Če to strukturo javnih izdatkov pogledamo podrobneje, pa ugotovimo, da na Češkem namenjajo predvsem manj za pokojnine (4,2 odstotni točki v 2017, kar je seveda posledica prej omenjenih dokaj nizkih pokojnin) ter 1,8 točke manj za obresti (Češka res nima visokega dolga). Kot pa je razvidno iz spodnje preglednice pa dajejo npr. več za zdravstvo in ekonomske zadeve (transport, energija) in manj za šolstvo.

CZ-4

Glede na nekaj navedenih podatkov vsekakor drži, da se nam Češka približuje, podobno kot se tudi mi približujemo Avstriji. Po marsikaterem podatku so tudi boljši, marsikje pa slabši, a življenjski standard povprečnega državljana Češke je vseeno nižji od standarda Slovenca.

Zanimiv pa je še ključni komentar članka o njihovih milijarderjih – kar sicer ne vem ali naj bi se tudi razumelo kot del večje uspešnosti države. Dejansko milijarderjev v Sloveniji nimamo, predvsem pa na spisku najpremožnejših ljudi pri nas praktično ne boste našli ljudi, ki bi do začetnega bogastva prišli iz (vprašljivih) privatizacijskih procesov, kot to velja za Češko in ostale vzhodne države. Velik del vseh tujih nakupov podjetij v Sloveniji je izpeljan s strani bogatih podjetnikov iz vzhoda, ki so do tega premoženja prišli ob privatizaciji družbene lastnine. V teh državah je bil ta proces bistveno bolj problematičen in posamezniki so si takrat ustvarili ogromna premoženja, ki pa so jih potem uspešno povečevali. Nedvomno so uspešni, a za začetek rabiš neko močno osnovo in do te so prišli z zelo poceni nakupi (ali celo podaritvijo) družbenega premoženja.

Kakor smo sicer v Sloveniji zelo kritični do tranzicijskega obdobja in velja splošna ocena o tem, kako se je vse pokradlo, pa vsaj navzven tega premoženja ni videti, tako kot to velja za močne podjetnike iz Hrvaške, Srbije, Češke, Slovaške, Rusije, Ukrajine…, ki pospešeno kupujejo podjetja v Sloveniji. To vseeno kaže, da mogoče v Sloveniji te koncentracije kapitala ni bilo, vsaj ne v pomembnejšem obsegu. Verjetno je to prav in pošteno – a rezultat tega je tudi v tem, da Slovenci kakih podjetij v tujini nimamo, Srbi ali Čehi pa jih v Sloveniji imajo in verjetno jih bo še več.

Je pač tako, da če 200 milijonov evrov premoženja razdeliš deset tisoč ljudem, vsakemu po 20 tisoč evrov, ga ti postopno prodajo in potrošijo za tekoče potrebe (tako je končala večina lastništva zaposlenih pri nas). Če pa daš teh 200 milijonov evrov enemu, pa ga bo ta še oplemenitil (če je sposoben) in tako so se “naredili” ti močni tuji podjetniki, ki nam danes v Sloveniji kažejo, kako se vodi posle.

Ta zapis seveda lahko razumete tudi kot neko pritoževanje nad mojimi osebnimi izkušnjami, a ne gre za to. Navedene razlike so samo dejstva, ki se danes kažejo na trgu in po katerih slovensko lastništvo postopno prehaja v roke tujim podjetnikom. In to ne zaradi kraje in podobnih deviacij (vsaj v pretežni meri), temveč zaradi naše vseeno dokaj korektne in poštene privatizacije in razdelitve premoženja med vse prebivalce – s čemer pa se seveda skoraj nihče noče strinjati.

Na koncu pa velja dodati še, da glede menjave lastnikov pri naši največji komercialni televiziji (od ameriških k češkemu lastniku) kakšnega učinka na nacionalno substanco ne bo, saj je bila ta ves čas v tuji lasti.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: