Davčna reforma izrazito v korist tistim z višjimi dohodki, za tiste spodaj pa drobtinice

Bine Kordež

Prejšnji četrtek je vlada potrdila predloge sprememb davčnih zakonov, o katerih so potekala usklajevanja že vse od pomladi. Takrat je bil hitro sprejet prvi del s katerim so razbremenili regres, sedaj pa dobivamo še drugi del davčnih sprememb. Predlogi so bili sprejeti z oceno, da gre bolj za “kozmetične popravke”, a verjetno je to še največ, za kolikor lahko v teh razmerah znižamo davčne obremenitve dela. Celotni učinek na javne finance (in dohodkovni položaj posameznikov) bo preko 300 milijonov evrov, bistveno več od tega pa bi že načenjalo vzdržnost državne blagajne.

Očitki so seveda tudi na to, kateri segment prebivalstva (katere dohodkovne razrede) močneje razbremenjujemo, a tu je še lažje kritizirati kot najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Teh dobrih 300 milijonov evrov pomeni približno 30 evrov na zaposlenega mesečno. Po spremembi zakonov bo večina tudi dobila tolikšen dodatni dohodek, razen 100 tisoč najbolje plačanih, ki dobijo več. Nekateri bi dali več slabše plačanim, drugi podpirajo dvig dohodkov srednjega razreda (karkoli si že kdo predstavljamo pod tem), a v evrih so največ pridobili tisti s plačami nad 2.500 evrov bruto. To so seveda nominalne spremembe, v odstotkih pa bo po uveljavitvi celotne zakonodaje večina dobila med 3 in 4 odstotke višje neto prejemke.

D_reforma-1

Glede na dolgotrajno usklajevanje, so verjetno predlagani zakoni tudi končne rešitve, čeprav mogoče le nekoliko preveč izpuščajo najmanj plačane. O tem več v nadaljevanju, najprej pa nekaj podrobnejšega prikaza učinkov predlaganih sprememb zakonodaje. Pri tem bi pogledali predvsem spremembe dohodnine (plač) ter tudi davka na dobiček. Tretji del paketa sprememb je še za desetino povečana obdavčitev dohodkov iz kapitala (dividend) in najemnin, kjer so učinki manjši (17 milijonov evrov več pobranega davka) in jih niti ne obravnavam.

Osnovn namen zakonodajalca je bil ves čas v smeri izboljševanja dohodkovnega položaja srednjega razreda. Zaradi tega se tudi spreminja samo stopnja obdavčitve v 2. in 3. dohodkovnem razredu (za eno odstotno točko), ne pa v 1., 4. in 5. razredu. A večina ljudi napačno razume princip obdavčevanja z dohodninsko lestvico. Če nekdo “pade” v 4. razred, to sicer pomeni obdavčitev tudi z 39 % stopnjo – a ta stopnja velja samo za mesečne dohodke nad 9.000 evrov bruto. Prejemke pod tem zneskom pa ima ta oseba obdavčene po 16, 27 in 34 %, enako kot zaposleni z nižjimi plačami. Zaradi tega učinka ima znižanje davčne stopnje v 2. in 3. razredu pri najvišjih plačah celo večje učinke.

Dodatni vpliv pa ima tudi popravek mej razredov (te se dvigujejo) in kot prikazuje prva slika, bo predlagana sprememba dohodnine imela še največje učinke pri najbolje plačanih (učinki popravka dohodninske lestvice na plače so prikazani z rdečo barvo in številkami).

Vsi z bruto plačo, večjo od 10 tisoč evrov, bodo po novem dobili 166 evrov višje mesečno neto izplačilo (no, takšnih ljudi je v Sloveniji sicer manj kot 2.000). Vsaj 10 evrov učinka bo tudi pri vseh, ki se uvrščajo najmanj v 2. dohodninski razred in takšnih je približno polovica vseh. Kako se potem ta učinek povečuje z dvigom plač, je lepo razvidno iz prve slike. Bistveno manjši učinki so pri zaposlenih s plačo pod 1.300 evrov bruto, pri novi minimalni plači (941 evrov) jih sploh ni.

S prekinjeno modro črto pa je dodan še učinek davčne razbremenitve regresa (predpostavka 1.000 evrov regresa). Pri regresu so bili večji učinki tudi pri nižjih plačah, tako da je skupni pozitivni davčni učinek (polna modra črta) za večino zaposlenih v evrih dokaj podoben. Z višjo plačo pa dohodkovni učinek, kot rečeno, narašča – čeprav pa merjeno v odstotkih ostaja približno enak.

To so torej dejanski rezultati vseh davčnih sprememb pri dohodnini glede na višino prejemka posameznika. Ali je to najbolj ustrezna rešitev, je seveda prepuščeno bralcu. Večina je seveda kritična, a s 30 evri prav veliko manevrskega prostora ni. Vsi bi radi izboljšali položaj srednjega razreda, a ob tem seveda nihče ne zagovarja, da bi izpustili najslabše plačane. Pri visokih plačah pa pravzaprav veliko debate nikoli ni, vseeno pa nadaljnje povečevanja progresivnosti obdavčitve podpore nima. S tega vidika so predlagane rešitve mogoče še najmanj slabe, čeprav so samo pri spremembah dohodninske lestvice razlike najbrž prevelike.

Posebno bode v oči, da pri plačah okoli 930 evrov sprememb skoraj ni. Ker to sicer ni nikjer zapisano, iz predlaganih lestvic in formul (ki jih tako nihče ne preračunava) pa se tega ne vidi, nasprotovanja verjetno vseeno ne bo veliko. 

Ob tem pa bi želel izpostaviti tri stvari, ki so vsekakor tudi pomembne.

Zakaj so tisti na minimalni plači prikrajšani?

Izračuni pokažejo, da vse predlagane spremembe pri plači v višini 930 evrov (približno minimalna plača od 1.1.2020) učinka sploh nimajo. Po obstoječem zakonu je vsak prejemnik upravičen do 3.303 evrov splošne olajšave na leto oz. do takšnega neobdavčenega dohodka. Tisti z mesečno plačo nižjo od 931 evrov bruto, pa dodatno še 3.217 evrov olajšave (skupaj torej 6.520 evrov neobdavčenega dohodka). Ta najvišja olajšava se potem postopno znižuje do omenjenih 3.303 evrov, dokler ne prejemnik ne doseže 1.110 evrov mesečne plače, od tega zneska naprej pa je za vse enaka. Ta postopen prehod izhaja iz zakonsko opredeljene formule za izračun višine olajšave glede na višino plače. Obstoječa olajšava je na spodnji sliki prikazana z rdečo črto in sicer se znižuje od najvišje 6.520 evrov letno na 3.303 evrov.

D_reforma-2

Nov predlog zvišuje splošno olajšavo na 3.500 evrov za vse s plačo nad 1.110 evrov. Pri zaposlenih z nižjo plačo pa se izračuna po novo določeni formuli z dodatno spremembo, da ni več določen maksimalni znesek olajšave. Ko pa so določali to novo formulo za izračun (18.700,38 evrov – 1,40427 x skupni dohodek), pa izhajali iz nove splošne olajšave (3.500 evrov), pri zgornji pa so upoštevali dosedanjo skupno višino olajšave. Iz slike se lepo vidi, kako je olajšava za plače nad 1.110 evrov po novem višja, nato pa se s padanjem plače razlika zmanjšuje in pri 931 evrov bruto plače je olajšava enaka kot do sedaj in zato tudi enaka plača.

Ministrstvo je sicer zapisalo, da so s takšnim predlogom “preprečili, da prejemniki minimalne plače zaradi letošnjega dviga minimalne plače ne bi bili več upravičeni do najvišje dodatne splošne olajšave”, a najbrž nihče tega ne razume, da to za zaposlene z 930 evrov bruto plače pomeni enako obdavčitev (in enako neto plačo) kot do sedaj. Pričakovali bi, da bi se tudi najmanj plačanim dvignila olajšava vsaj za 197 evrov kot vsem ostalim.

Zakon sicer prinaša tudi rešitev, da ni več zgornje meje in pri še nižjih plačah je olajšava ponovno večja. Zato je v prejšnji sliki tudi podatek, da so učinki pri plači 850 evrov bruto zopet večji. Toda s 1.1.2020 je višja tudi nova minimalna plača in sicer 941 evrov – torej “ugodnosti” pri nižji plači načeloma ne bo mogel (ne bi smel) nihče izkoristiti.

Zakaj se meje davčnih razredov ne revalorizirajo več?

Kot drugo je potrebno povedati, da bi morali meje dohodninskih razredov vsako leto revalorizirati za rast življenjskih stroškov. To se je delalo do uvedbe ZUJF-a, nato ukinilo, kasneje pa nič več uporabljalo. Ker te uskladitve ne delamo, so plače vsako leto dejansko bolj obdavčene, čeprav se tega formalno ne vidi.  Če bi za 4-odstotno rast plač (letos, lani) za toliko popravili tudi meje razredov in potem bi bila obdavčitev realno enaka, priliv od dohodnine pa tudi višji za 4 %. Ker pa tega od leta 2017 več ne delamo (takrat so pričele rasti plače), je realna obdavčitev vse večja, v proračun pa priteče za dodatnih 3 do 4 odstotke več dohodnine (okoli 50 milijonov evrov dodatno vsako leto).

Izpad dohodnine zaradi razbremenitve regresa bo dvakrat večji

Ponovno pa bi omenil, da bo izpad dohodnine zaradi razbremenitve regresa verjetno vsaj še enkrat višji kot 90 milijonov ocenjenih s strani ministrstva za finance (o tem sem podrobneje pisal v članku pred nekaj meseci). Glede na trende bi bilo letošnjega izplačila regresa okoli 750 milijonov evrov, čeprav je bil skupni znesek izplačila regresa zaradi davčne razbremenitve nedvomno precej večji. Upoštevaje mejno stopnjo dohodnine in druge učinke bi tak znesek izplačil pomeni izpad okoli 200 milijonov evrov dohodnine. To potrjujejo tudi letošnji prilivi od dohodnine iz zaposlitve, ki so po osmih mesecih le 1,9 % višji kot lani, kar pomeni okoli 125 milijonov evrov izpada glede na rast prejemkov in večje število zaposlenih. Preostali del izpada se bo pokazal v poračunu dohodnine v naslednjem letu.

Novost obdavčitve pri davku od dobička

Pri davku na dobiček (DDPO) vemo, da je efektivna davčna stopnja relativno nizka. Zaradi koriščenja visokih davčnih olajšav tretjina podjetij davka namreč skoraj ne plačuje (tako veliki, kot mali, tako tuja kot domača podjetja) in povprečna plačana stopnja je nekaj nad 11 %. Predlogi so šli v smer, da bi zato dvignili splošno stopnjo in dodatno obremenili tiste, ki že sedaj plačujejo davke po polni stopnji. Na koncu je bila vseeno sprejeta rešitev, da splošna stopnja ostane enaka, vzpostavi pa se nek minimalen odstotek (predlog 7 %), po katerem naj bi plačalo davek vsako podjetje. Čeprav bodo očitki, da s tem zaviramo razvoj ter naložbe podjetij, se bo verjetno težko kdo pritoževal, da mora sedaj plačati vsaj 7 odstotkov davka na dobiček.

Ob tem bi pa vseeno dodal, da gre za rešitev, ki sem jo prvi predlagal lani na začetku leta, ko sva z Damijanom oblikovala alternativni predlog davčnih sprememb (takšnega predloga vsaj pred tem nisem nikjer zasledil). Kasneje je bila ta rešitev vključena v sporazum Levice z vlado, sedaj pa gre v realizacijo. Kar pomeni, da naši napori niso šli v nič.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: