Računsko sodišče je razkrilo DARS-ovo oškodovanje majhnih upnikov SCT v stečaju

Stanko Štrajn

Iz na AJPESovi spletni strani objavljene otvoritvene bilance SCT- v stečaju z dne 18.10. 2011 je razvidno, da je DARS ob uvedbi stečaja nad SCT na podlagi potrjenih začasnih in končnih situacij zadrževal izplačilo SCT-ju v višini 10.881.318 evrov. V skladu z gradbenimi pogodbami, ki jih je sklenil DARS kot naročnik s SCT kot izvajalcem, je DARS navedeni znesek zadrževal kot instrument zavarovanja obveznosti SCT po končnih obračunih, kot garancije za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijski dobi. Izpolnitev pogodbenih obveznosti je imel DARS krito tudi z garancijami bank za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti SCT v skupni višini 191 milijonov evrov. Pretežni del teh garancij je SCT izdala NLB v skupni višini približno 180 milijonov evrov.

Ob uvedbi stečaja SCT, je SCT zaradi nelikvidnosti in nesolventnosti postal nesposoben izpolniti pogodbene obveznosti. Ni bil več sposoben dokončati nedokončanih prevzetih naročil, kar velja celo za projekte, pri katerih so pretežno manjkale le še malenkosti, kot na primer izdelava PID projektov, ozelenitev brežin, asfaltiranje priključnih cest, dobava cestne signalizacije in podobno. Prav tako SCT ni mogel več pridobiti in izstaviti garancij za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijski dobi, zaradi česar je po sklenjenih pogodbah bil DARS upravičen zadržati varščine, ki so se natekle iz obračunanih začasnih situacij v višini 10% od vsake posamezne situacije za priznana in potrjeno opravljena dela. Povedano enostavno, dela, ki so jih opravili zaposleni delavci SCT in pogodbeni podizvajalci SCT, DARS do višine 10% vrednosti teh del ni plačal in tega denarja ni nakazal v stečajno maso SCT.

DARS je pred uvedbo stečaja redno poravnaval priznane in potrjene situacije SCT, le ta pa kljub prejetim plačilom v času pred uvedbo stečaja ni poravnal zasluženih plač delavcem in tudi mnogim pogodbenim podizvajalcem ni plačal opravljenega dela. Bivši zaposleni delavci SCT in podizvajalci so svoje terjatve priglasili v stečajni postopek, stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič je terjatve, kolikor so bile upravičene, priznal v višini, kot je razvidna iz končnega seznama priznanih terjatev upnikov SCT.

Upniki SCT do sedaj niso prejeli še nikakršnih izplačil navadnih terjatev, bivši zaposleni pa so do sedaj prejeli plačila iz naslova stroškov stečajnega postopka in iz naslova priznanih prednostnih terjatev. Stečajna masa SCT ni zadostna, da bi bile terjatve poplačane, je pa zadostna za kritje do sedaj nastalih in tekočih stroškov stečajnega postopka. Iz rednih poročil stečajnega upravitelja je možno razbrati, da po poravnavi stroškov stečajnega postopka za upnike ne bo ostalo razpoložljivih sredstev za kakršno koli poplačilo priznanih navadnih terjatev in še ne poravnanih obresti na z zamudo plačanih prednostnih terjatev delavcev SCT.

DARS je na podlagi tedaj veljavnih predpisov vnesel v razpisne pogoje in pogodbe določbe, ki so narekovale izvajalcem predložiti bančne garancije za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti tudi za kritje terjatev podizvajalcev do izvajalcev, če izvajalci opravljenih del podizvajalcem ne plačajo. Zato bi DARS po uvedbi stečaja nad SCT lahko vnovčil garancije pri NLB in iz garancij v višini 180 milijonov evrov financiral dokončanje manjkajočih del, odpravo napak v garancijski dobi in tudi poplačal terjatve podizvajalcev, ki so bile krite z bančnimi garancijami za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti.

DARS garancij za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti ni vnovčil, temveč se je v sporazumu z NLB zavezal, da garancij ne bo vnovčil, ker se je NLB obratno zavezala, da bo prevzela obveznosti SCT in bo namesto njega poskrbela za dokončanje manjkajočih del in za odprava napak v garancijski dobi. Tako se je NLB v letu 2011 izognila vnočevanju SCT- jevih garancij v višini približno 180 milijonov evrov, ki bi jih DARS lahko vnovčil, če se ne bi družbeno odgovorno odpovedal uporabi instrumentov zavarovanja v korist NLB. Prav je, da je NLB prevzela obveznosti SCT in preko družbe BGR inženiring zagotovila izpolnitev pogodbenih obveznosti SCT do DARSA, saj bi vnovčitev garancij povečala ogromno bančno luknjo NLB še za dodatnih 180 milijonov evrov.

Čeprav so bančne garancije krile tudi odgovornost SCT za plačilo opravljenega dela podizvajalcem, NLB iz naslova prevzetih obveznosti, podizvajalcem ni plačala opravljenega dela, zaradi česar so nekateri podizvajalci vložili odškodninske tožbe proti DARS in zahtevali, da DARS plača njihove terjatve, čeprav je te terjatve DARS že plačal SCT-ju, ker je z opustitvijo vnovčitve garancij povzročil podizvajalcem škodo v višini zneskov, ki bi jih podizvajalci prejeli, če bi bile garancije NLB vnovčene.

Vrhovno sodišče Republike RS je enako kot Višje sodišče v Celju zelo jasno v letu 2016 razsodilo, da je DARS zaradi opustitve dolžnosti vnovčiti bančne garancije NLB odškodninsko odgovoren podizvajalcem, zaradi česar je bilo pravnomočno razsojeno, da mora DARS podizvajalcem plačati škodo v višini njihovih priznanih terjatev in pripadajoče zakonite zamudne obresti. Če bi DARS v roku veljavnosti garancij te garancije vnovčil, bi morala NLB iz naslova garancijskih obveznosti te terjatve plačati in uveljavljati regresno pravico kot navadni upnik v stečaju SCT. V tem primeru, bi imeli podizvajalci poravnane obveznosti, NLB pa bi s svojimi terjatvami v višini vnovčenih garancij delila usodo navadnih upnikov in bivših zaposlenih delavcev SCT, ki že 8 let čakajo na poplačilo opravljenega dela iz stečajne mase SCT.

Računsko sodišče Republike Slovenije je kot najvišji nadzornik upravljanja z javnim premoženjem v Sloveniji opravilo revizijo » Učinkovitost izvajanja nabav v Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.« ki je bila 19.8. 2019 javno objavljeno na spletnih straneh Računskega sodišča. V točki 2.3.3.2, v poglavju Vnovčevanje bančnih garancij za plačilo podizvajalcem, na straneh 56 do 62 navedenega revizijskega poročila je Računsko sodišče sledilo pravnomočnim sklepom in sodbam Vrhovnega sodišča in Višjega sodišča v Celju in enako kot sodišča ugotovilo, da je DARS odškodninsko odgovoren podizvajalcem SCT, ker ni vnovčil bančnih garancij, da bi iz vnovčenih zneskov poravnal priznane terjatve podizvajalcev do SCT. Po ugotovitvah Računskega sodišča je DARS do 31.12.2017 plačal po pravnomočnih sodbah podizvajalcem SCT 1.196.133 evrov, za 8.262.225 evrov pa je bilo še nerešenih zahtevkov, o katerih tečejo pravdni postopki. Računsko sodišče ocenjuje, da bo glede na že pravnomočno razsojene zadeve DARS moral plačati podizvajalcem še terjatve v višini še ne rešenih zahtevkov, torej še 8.262.225 evrov.

Kdor povzroči škodo, je odškodninsko odgovoren in mora škodo poravnati. DARS kljub jasno ugotovljeni odškodninski odgovornosti škode podizvajalcem ne želi plačati in se v nepotrebnih pravdah trudi doseči zavrnitev upravičenih zahtevkov podizvajalcev. Zaradi izgubljenih pravd bo DARS moral plačati še pravdne stroške in zakonite zamudne obresti, kar vse še dodatno povečuje škodo na javnem premoženju, s katerim upravlja DARS. Kar pa je DARS že plačal, je ta plačila neupravičeno izvedel iz zadržanih sredstev SCT. DARS ni upravičen škode, ki jo je sam, pokriti na račun zadržanih sredstev SCT, ker bi ta denar moral plačati in nakazati v stečajno maso ob prevzemu obveznosti izpolnitve pogodbenih obveznosti s strani NLB.

DARS zastopa pravno napačno stališče, da lahko svojo odškodninsko odgovornost krije iz zadržanih sredstev SCT, ki jih še vedno zadržuje ali pa jih je že porabil za kritje že plačanih terjatev podizvajalcem po pravnomočnih sodbah. Za škodo, povzročeno z opustitvijo vnovčitve garancij, je odgovoren DARS in svoje odškodninske odgovornosti ne more pokriti iz zadržanih sredstev SCT, ki jih še vedno neupravičeno zadržuje. Kolikor je DARS iz zadržanih sredstev že poračunal plačane terjatve podizvajalcev, je DARS dolžan neupravičeno zasežena zadržana sredstva vrniti v Stečajno maso SCT, sicer je neupravičeno obogaten, ker je brez pravne podlage samovoljno uporabil zadržana sredstva za kritje njegovih odškodninskih obveznosti, namesto da bi ta sredstva nakazal v stečajno maso SCT za poravnavo terjatev upnikov v stečajnem postopku po pravilih stečajnega postopka. Poleg višine zadržanih sredstev je DARS dolžan plačati v stečajno maso tudi zakonite zamudne obresti od nastanka zamude, to je od dneva, ko je NLB prevzela SCT-jeve obveznosti v izogib vnočevanju garancij, kar za 8 let zamude višino dolgovanja stečajni masi SCT praktično podvaja. Trenutno je tako DARS dolžan plačati v stečajno maso znesek blizu 20 milijonov evrov.

Vse opisano je posledica dejstva, da je NLB v izogib vnočevanju garancij v višini 180 milijonov pogojnih terjatev, prevzela namesto SCT dokončanje del in odpravljanje napak v garancijski dobi, pri čemer pa NLB ni poravnala, čeprav bi morala, poravnati tudi obveznosti do podizvajalcev, ki so bile prav tako krite z garancijami. Zato bi DARS moral garancije unovčiti do višine upravičenih zahtevkov podizvajalcev in obveznosti podizvajalcev poravnati iz garancij, zadržana sredstva pa nakazati v stečajno maso, saj je NLB prevzela kritje obveznosti SCT, torej tudi obveznost plačila opravljenih del podizvajalcem. Nikakršnega razloga ni, da bi iz naslova garancijskih obveznosti NLB financirala le izpolnitev obveznosti SCT do DARS, ne pa tudi izpolnitev obveznosti do podizvajalcev, saj so bile tudi te obveznosti izrecno del garancijske obveznosti NLB kot garanta.

Zaradi nepoznavanja ali napačne razlage prava je po ugotovitvah Računskega sodišča DARS ravnal negospodarno, saj bo moral na zadržana sredstva plačati še zamudne obresti od dneva zapadlosti dalje. Skratka, Računsko sodišče je ugotovilo, da je DARS oškodoval navadne upnike SCT v višini zneska zadržanih sredstev in sicer, najmanj v višini 1.196.133 evrov(znesek, ki je že bil plačan iz zadržanih sredstev ) in še v višini 8.528.081 evrov (zneski zahtevkov, o katerih še ni razsojeno). Skupaj gre torej za oškodovanje v višini 9.724.214 evrov, kar vse se poveča še za zapadle zamudne obresti.

Računsko sodišče je v svojih ugotovitvah dejansko razložilo in dokazalo, da je DARS v interesu NLB in za kritje svoje opustitve oškodoval majhne navadne upnike SCT. Kazenski zakonik Republike Slovenije v 227.členu z naslovom Oškodovanje upnikov določa, da : «kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti ve, da je sam ali kdo kot dolžnik postal nezmožen za plačilo, pa iz zadolženega premoženja izplača dolg ali kako drugače namenoma spravi kakšnega upnika v ugodnejši položaj in tako povzroči veliko premoženjsko škodo drugim upnikom, se kaznuje z zaporom do petih let.« Kljub jasnim ugotovitvam Računsko sodišče zaradi nepoznavanja prava, ali katerega drugega, meni neznannega, razloga, DARS-ovega ravnanja ni kvalificiralo kot nedopustno nezakonito, škodljivo in kaznivo ravnanje, ker v takšnem ravnanju ni prepoznalo elementov kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po 227. čl. KZ.

Povedano preprosto. Računsko sodišče je pravilno ugotovilo vsa pomembna dejstva, vendar je napačno kvalificiralo DARS-ovo ravnanje in je s svojo revizijo dejansko razkrit sum kaznivega dejanja oškodovanja upnikov štelo kot ukrep za varovanje javnega premoženja. Računsko sodišče torej soglaša z ravnanjem DARS, ki ima vse elemente kaznivega dejanja oškodovanja upnikov in revidirani osebi DARS ne priporoča, naj neupravičeno zadržana sredstva nakaže v stečajno maso SCT. To pomeni, da Računsko sodišče tolerira oškodovanje bivših zaposlenih delavcev SCT in podizvajalcev in soglaša s tem da DARS zadržanih sredstev ne nakaže v stečajno maso SCT. Računsko sodišče torej ne vidi nič spornega, če DARS s oškodovanjem množice navadnih upnikov v korist NLB in v svojo korist ravna pravno nedopustno, ali celo kaznivo po določbah kazenskega zakonika.

V slovenski javnosti je prišlo do hudega razburjenja, ko so mediji razkrili, da je Okrožno sodišče v Ljubljani potrdilo sklenitev prisilne poravnave podjetij v lasti družine Janković z upniki teh podjetij, zaradi česar je sedaj ta sklep Okrožnega sodišča podvržen presoji Višjega sodišča v pritožbenem postopku. Slovenska javnost se zgraža nad krivično zakonodajo, na podlagi katere bi naj v korist družine Jankovič bili oškodovani poslovni partnerji, ki so očitno lahkomiselno poslovali s podjetji v lasti družine Jankovič. Nasprotno, pa slovenska javnost ne vidi nič spornega, če Računsko sodišče v svoji reviziji DARS-ovega poslovanja meni, da je vse v redu, če DARS oškoduje množico bivših zaposlenih delavcev SCT in množico majhnih podizvajalcev, ki so pri gradnji avtocest opravili velik obseg izgradnje avtocest, po katerih se vsi vozimo.

Po mnenju Računskega sodišča je ne glede na kršitve določb 227.čl. KZ prav, če DARS in NLB prikrajšata množico revežev za njihove pravice. Logika te morale je zelo preprosta. Očitno je ustrezno zlorabiti reveže, a nedopustno je prizadeti interese kapitala. Če bi DARS korektno poravnal obveznosti do podizvajalcev in vnovčil garancije NLB, bi do upravičenih terjatev prišla množica revežev, NLB pa bi v svojih bilancah morala po odpisu slabih terjatev izkazati nekaj manjši dobiček iz svojega poslovanja. Očitno je, da celo najvišji organ nadzora v državi meni, da je primerno predvsem izigravati množice revežev, saj le tako lahko ozke elite zadovoljijo svoj pohlep po bogatenju.

Ravnanje DARS in NLB ni le pravno, ampak tudi moralno sporno ravnanje, ker sta NLB in DARS poskrbela za kritje interesov NLB, DARS pa je zaradi opustitve vnovčenja garancij in neupravičenega zadrževanja zadržanih sredstev oškodoval množico majhnih upnikov, veliko število majhnih podizvajalcev in predvsem 1,500 bivših zaposlenih delavcev SCT, ki še po 8. letih stečaja še vedno niso prejeli plačanih niti centa navadnih priznanih terjatev. Kolikor je takšno nesprejemljivo ravnanje DARS in NLB predvidljivo, pa je povsem nerazumljivo, zakaj Računsko sodišče kot najvišji nadzornik zakonitosti in gospodarnosti upravljanja z javnim premoženjem, kljub pravilnim ugotovitvam dejanskega stanja podpira oškodovanje upnikov in okoriščanje DARS in NLB.

Dokler bodo organi nadzora v Sloveniji ravnali po modelu revidiranja Računskega sodišča, ni mogoče pričakovati, da bodo pooblaščeni upravljalci javnega premoženja ravnali odgovorno, zakonito in gospodarno z javnim premoženjem. Povedano jasneje, z gotovostjo lahko pričakujemo, da se bo nadaljevalo izigravanje in siromašenje velike večine državljanov in bogatenje vseh, ki imajo možnost uživati sadove kaznivega ravnanja, samo zato, ker pristojni nadzorni organi ne opravijo svojih dolžnosti.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: