Donosi državnih obveznic se pospešeno pomikajo v rdeče. Čas je, da temu sledijo banke

Spodnja slika in komentar v The Economistu sta zelo indikativna. Če so bile novembra lani rekorder 9-letne švicarske državne obveznice kot obveznice z najdaljšo dospelostjo z negativnim donosom, imajo tri četrt leta kasneje že v 12 državah negativen donos 10-letne obveznice; v treh državah (Švica, Nemčija, Nizozemska) pa imajo negativen donos tudi že 30-letne obveznice. Investitorji imajo danes že za 15 tisoč milijard dolarjev naložb, ki jim prinašajo negativen donos. In ta obseg se je v tri četrt leta več kot podvojil. To pomeni, da investitorji v strahu pred recesijo in pokom kapitalskega balona pospešeno bežijo v varno zavetje državnih obveznic. Tukaj čakajo, da jim centralne banke odkupijo te obveznice in si tako malce zmanjšajo izgube. Vendar to ne rešuje njihove stiske.

Kaj pa banke?

Banke v evro območju so sočene z negativno depozitno obrestno mero od junija 2014 – torej že 5 let plačujejo “ležarino” za svoje depozite pri ECB. Še drugače rečeno, pri ECB si sposodijo denar po 0.25% in ga nato deponirajo nazaj pri ECB, za kar ji plačujejo 0.40% letno.

ECB je poskušala zadnjih 5 let z negativno obrestno mero (in praktično zastonj denarjem v neomejenih količinah) spodbuditi banke, da ga posojajo naprej. Gospodinjstvom in podjetjem. Vendar se to ne zgodi in ne zgodi. Ker ni pospešitve kreditiranja, ni dodatnega pritoka denarja v obtok in ni pospešitve inflacije.

Morda je še prezgodaj govoriti o bistvenem premiku, vendar se zdi, da se je nekaj začelo premikati tudi v bankah. Tretja največja danska banka, Jyske Bank, je začela ponujati 10-letne stanovanjske kredite po negativni obrestni meri -0.5%. Nordea, največja skandinavska banka, je začela ponujati 20-letne stanovanjske kredite po ničelni obrestni meri. (zaradi manipulativnih stroškov in stroškov vodenja računa sicer banke še vedno nekaj neto zaslužijo).

V čem je racio tega početja? Najmanj dva sta. Prvič, banke v strahu pred novo recesijo v zahodni hemisferi prestrukturirajo kredite v smeri kreditiranja gospodinjstev. V primeru recesije je varnost njihovih naložb večja v primeru stanovanjskih kreditov kot v primeru kreditov velikim podjetjem. In drugič, s posojanjem denarja gospodinjstvom po ničelni ali negativni obrestni meri banke izgubljajo manj, kot če denar deponirajo pri ECB (-0.4%) ali če ga naložijo v državne obveznice.

Vprašanje je, ali se bo in kako hitro se bo ta trend razširil iz Skandinavije v ostale banke v evro območju. Vsekakor se splača nekoliko počakati z najemanjem kreditov, da banke bistveno znižajo aktivne obrestne mere (če jih že ne premaknejo v ničelno oziroma rdeče polje).

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: