Velikost QE je znak neučinkovitosti ekonomskih politik

ECB se bo najbrž odločila za ponovni zagon mašinerije odkupovanja obveznic (kvantitaivno sproščanje oz. QE), da bi pomagala k okrevanju evropskega gospodarstva oziroma – uradno – pripomogla k doseganju inflacijskega cilja. Pri tem je treba vedeti, da je inflacija POSLEDICA in ne VZROK gospodarske rasti (stranski učinek višje gospodarske rasti je inflacija in ne obratno).Torej če hočete spodbuditi inflacijo, morate najprej zagnati godpodarsko rast. No, že zdaj znaša bilančna vsota ECB kot delež v BDP Evroskupine več kot 40%, v ZDA je ta delež manj kot 18%. Monetarna “japonizacija” (povečevanje bilančne vsote vsled QE proti japonskemu deležu (več kot 100% BDP)), pomeni zgolj to, da so ekonomske politike za spodbujanje gospodarske rasti povsem neučinkovite. Najprej so bile prepozne pri reagiranju na depresijo, nato so temeljile predvsem na monetarni politiki, v EU pa skoraj povsem na monetarni politiki.

Image

Vir slike: Holger Zschaepitz via twitter

Za spodbuditev rasti bo treba vklopiti predvsem fiskalno politiko, kar je pri ničelnih obrestnih merah (in ko je r < g) edino smiselno (povsem računsko: zaradi hitrejše rasti BDP od obrestne mere, se delež dolga v BDP z dodatnim zadolževanjem za stimuliranje BDP zmanjšuje). Namesto čiste monetarne QE, bi “nova QE” s strani ECB morala temeljiti na monetarnem financiranju fiskalne politike (imenujte to helikopterski denar ali moderna monetarna teorija). Po domače, ECB bi morala začeti odkupovati obveznice evrodržav v primarni izdaji (in ne več na sekundarnem trgu), hkrati bi morali zadolževanje za javne investicije izvzeti iz fiskalnega pravila.

Ker bo Lagardeova nova šefinja ECB, bo ECB morda postala bolj dovzetna za tovrstne predloge njenega nekdanjega glavnega ekonomista Olivierja Blancharda. Čeprav novo vodstvo Evropske komisije ne obeta tovrstnega intelektualnega preobrata.

%d bloggers like this: