Je treba študentske servise res ukiniti ali le bolje regulirati panogo?

Kolikor sem obveščen, se pripravlja zakon o preoblikovanju načina posredovanja študentskega dela, ki naj bi – v grobem – ukinil študentske servise (ŠS) kot posredovalnice dela študentom (in dijakom) in posredovanje študentskega dela prenesel na Zavod za zaposlovanje. S tem naj bi bila dosežena dva cilja: zmanjšanje prekarnega dela in kanaliziranje zaslužkov ŠS v sklad za štipendije.

Ta predlog ni dovolj domišljen in ima vsaj tri velike probleme:

  1. Ne zmanjšuje prekarnosti, pač pa odpira novo vrso prekarnosti (“espeizacijo” študentov),
  2. Zavod za zaposlovanje ni usposobljen opravljati te funkcije tržnega posredovanja dela, nima ne kadrov, ne motiva, povečali se bodo stroški za manjši učinek,
  3. Korist od te nove ureditve bodo imele predvsem tuje agencije za posredovanje dela (Adecco, Manpower,…).

Moj predlog je bolj enostaven (glejte spodaj). Če je namen zakona povečati sklad za štipendije, je to mogoče bistveno lažje doseči z drobcenimi spremembami sedanje ureditve, brez da bi ubili celotno panogo (domača podjetja) in dali darilo tujim posredovalnicam dela.

Trg posredovanja študentskega dela

Za začetek nekaj osnovnih podatkov o panogi posredovanja študentskega dela. Ta panoga je leta 2017 (zadnji podatki, ki so na razpolago) ustvarila za 363 mio evrov prodaje, v njej je bilo 230 zaposlenih. Razdelitev prihodkov od posredovanja dela je regulirana: ŠS kot posredovalnice dela dobijo fiksno provizijo 2.69%, enak odstotek je namenjen delu študentskih organizacij, za izgradnjo študentskih domov gre 1.42%, za štipendije 5.96%, za prispevke za zdravstveno zavarovanje, za posškodbe pri delu in za pokojninsko in invalidsko zavarovanje gre skupaj 22.12%, 5.25% za DDV, preostalih 59.86% pa je neto prejemek študentov.

Vir: e-Študentski servis

Leta 2017 so tako od skupnih prihodkov od posredovanja študentskega dela študenti in dijaki prejeli 217 mio evrov, za prispevke in davke je šlo skoraj 137 mio evrov, 9.7 mio evrov pa so za storitev posredovanja dobili ŠS.

Panoga posredovanja študentskega dela relativno dobro in stroškovno učinkovito deluje (marža je z 2.69% izjemno nizka). Prednost ŠS pred ostalimi posredovalnicami dela je v tem, da so študenti in dijaki takoj plačani za opravljeno storitev, saj zanje denar založijo ŠS. Rizik neplačila torej prevzemajo ŠS.

Ima pa panoga posredovanja študenstkega dela drug problem oziroma dva. Prvi je, da je iz vidika zagotavljanja konkurence že leta slabo regulirana. Leta 2013 sem pisal o revolver konkurenci v tej panogi, kjer so si z različnimi nelojalnimi praksami (denimo ekskluzivne pogodbe med podjetji in večjimi ŠS) trije največji ŠS (e-ŠS Ljubljana, ŠS MB in Agencija M servis Kranj) pridobili več kot 82% tržni delež. Od takrat se je situacija samo še poslabšala. Število  ŠS od takrat do danes se je iz 43 zmanjšalo na le še 19.

In k temu so (ob nelojalnih praksah “Velike trojice”) največ prispevale spremembe v ureditvi posredovanja študentskega dela, ki so maržo (priznani strošek posredovalnic) sklestile iz 23% (pred Zujfom) na le še 2.69% od vrednosti vsakega posredovanega dela. Sprememba regulacije, ki je sicer prinesla zdravstevno in pokojninsko zavarovanje študentov ter odvajanje denarja za štipendijski sklad, je namesto regijske diverzifikacije marž, le-te sklestila pod mejo preživetja za večino majhnih lokalnih ŠS. Ob tako nizki marži je več kot polovica lokalnih majhnih ŠS, ki so poslovali na robu preživetja, morala zapreti dejavnost, tržni delež “Velike trojice” pa se je še povečal.

Skupna marža, ki jo poberejo ŠS za posredovanje dela, se je od leta 2012 do 2017 zmanjšala iz 50 na pod 10 mio evrov (ob za polovico večjem obsegu poslovanja).

Zakaj je ukinitev ŠS in prenos na ZZ slaba ideja

Prenos posredovanja študentskega dela na Zavod za zaposlovanje (ZZ) je slaba ideja. ZZ je že danes po zakonu posrednik študentskega dela. Študentsko delo je posredoval v obdobju 6 let (2007 – 2012) in z letom 2013 sam prenehal s posredovanjem. V vseh šestih letih skupaj je izdal 769 napotnic (vir).

ZZ preprosto ni usposobljen za opravljanje posredovanja študentskega dela. Prvič, to je to v nasprotju z njegovo filozofijo delovanja. Območni ZZ zgolj opravljajo administrativne funkcije, kot je informiranje in evidentiranje, nimajo pa motiva, da nekomu res najdejo delo, ker za to pač niso plačani in ne morejo biti plačani. ZZ-jem je tržna logika tuja.

Drugič, če bi se ZZ lotili posredovanja študentskega dela, bi morali najprej zaposliti kadre, ki imajo tovrstne izkušnje, kar je povezano seveda z dodatnimi stroški (230 zap. x 2,500 bruto x 12 mesecev + regres = 7.1 mio evrov). Torej namesto 7 mio evrov za dodatne štipendije, bi teh 7 mio evrov po nepotrebnem šlo za dodatne stroške dela.

Tretjič, v sedanji ureditvi se ZZ ne more ukvarjati s finančnim posredovanjem, torej ne more zalagati denarja za takojšnje izplačilo študentskih napotnic.

Četrtič, medtem ko bi se zaposleni šele morali naučiti specifike posredovanja študentskega dela, pa ta znanja lokalni / regionalni ŠS že imajo.

In petič, ker območni ZZ ne bi dobro opravljali tržne dejavnosti, bi ta prostor zasedle tuje agencije za posredovanje dela, ki že danes obvladujejo trg (Adecco, Manpower itd.). Prišlo bi do tega, da bi študenti začeli odpirati svoje s.p.-je ali delali na črno, stopnja zavarovanja in varnosti za študente, ki delajo, bi se zmanjšala, stopnja prekarizacije pa se povečala.

Dobiček od predlagane spremembe bi torej imele le zasebne tuje multinacionalke (agencije za posredovanje del), izgubili pa bi študenti, proračun in domača podjetja (ŠS) ter njihovi zaposleni.

Če bi ukinili ŠS, ker bi želeli uničiti oligopol ljubljanskega, mariborskega in kranjskega ŠS in njihove “velike zaslužke” (ki so le še senca zaslužkov pred letom 2014), bi zgolj prenesli njihov zaslužek tuji veliki konkurenci. Uničili pa bi nekaj lokalnih posredovalnic študentskega dela in okrog 230 delovnih mest, ki imajo potencial, da bi se razvile v prave, splošne posredovalnice dela. Hkrati pa ni bil dosežen cilj glede povečanja štipendijskega sklada ali zmanjšanja prekarnosti.

To zgoraj pa najbrž ni intenca predlagatelja zakona.

Moj predlog ureditve

Moj predlog je, da se – namesto ukinitve ŠS – tem omogoči, da postanejo običajne posredovalnice dela, torej tudi ostalih vrst začasnih del, ne samo študentskega. S tem bi se povečala konkurenca na trgu, ki ga danes v tem segmentu monopolizirajo predvsem velike multinacionalke (Adecco, Manpower itd.).

ŠS so tudi neke vrste socialno podjetništvo. V Sloveniji je po zadnjih podatkih sicer le še 19 ŠS (še leta 2012 jih je bilo še 43). Na lokalni ravni so delujoče lokalne oziroma regionalne ŠS z nekaj zaposlenimi. Ti bolje poznajo lokalne (občinske / regijske) trge in lažje posredujejo delovno silo, kjer je so potrebe. Hkrati, ker so profitne narave, imajo večjo spodbudo (interes), da res naredijo matching med iskalci začasnih del in povpraševalci (za razliko od zavodov za zaposlovanje, ki zgolj opravljajo administrativne funkcije, kot je informiranje in evidentiranje).

Jaz bi na mestu predlagatelja zakona zato raje razmišljal o rešitvah v naslednji smeri (gre seveda zgolj za skico):

1. Preučiti ali je lokalne ŠS mogoče preoblikovati v splošne posredovalnice dela in katere spremembe zakonodaje so za to potrebne.

2. Izboljšati regulacijo na trga posredovanja študentskega dela:
– z doslednim preganjanjem praks izkoriščanja dominantnega položaja (ekskluzivni dogovori z veliki delodajalci itd.),

3.Povišanje prispevka za štipendije iz 5.96% na 10%, s čimer bi v štipendijski sklad prispevali dodatnih 14.5 mio evrov, skupaj pa dobrih 36 mio evrov (glede na obseg prihodkov v 2017)

4. Regijsko diferencirano povišanje priznanih stroškov posrednikom (iz 2.69%), pri čemer:

  • priznani strošek za ŠS s pomembno tržno močjo (LJ, MB, KR) in njihove podružnice ostane enak (2.69%),
  • priznani strošek za majhne lokalne ŠS, ki niso podružnice ŠS s pomembno tržno močjo, pa se dvigne na 5%.

S takšnimi spremembami bi dosegli naslednje cilje:

  1. povečal bi se prispevek za javni štipendijski sklad,
  2. lokalnim ŠS se omogoči preživetje in nadaljnji razvoj (socialno podjetništvo),
  3. oligopolistim med ŠS se onemogoči, da krepijo svoj tržni položaj in pobirajo vse dobičke, in
  4. prepreči se, da dodatne dobičke iz posredovanja študentskega dela poberejo tuja podjetja.

________________

* Da me ne bi kdo obtožil poskusa lobiranja: Ta zapis je seveda moje osebno mnenje, za njim ne stoji noben (skrit) naročnik in zanj seveda nisem dobil nobenega plačila, niti ga ne pričakujem. Sem pa v preteklosti o tej problematiki že pisal in pred leti objavil nekaj mnenj (o regulaciji trga študentskega dela) Darka Kutoša, lastnika Mladinskega ŠS iz Murske sobote.

%d bloggers like this: