Bo država zaradi regresa res izgubila samo 92 milijonov?

Bine Kordež

V okviru predvidenih davčnih sprememb ima zelo pomembno mesto ukinitev plačevanja dohodnine od regresa do višine povprečne slovenske bruto plače. To pomeni, da bodo podjetja svojim zaposlenim po novem popolnoma legalno lahko izplačala kar 1.700 evrov popolnoma neobdavčenih prejemkov. Glede na ugodnosti, ki jih predlog prinaša, so ga seveda podprli vsi socialni partnerji in ni dvoma, da bo tudi sprejet.

Ker gre za izplačilo brez davčnih obremenitev, lahko realno pričakujemo, da bodo podjetja ta del izplačila celo povečala (kar je vseskozi tako predlog gospodarstva kot sindikatov), mogoče tudi na račun kakega dodatnega povečanja plače, ki je davčno bolj obremenjena. Regres praviloma dobivajo vsi zaposleni v enaki višini, včasih nižje plačani celo nekaj višjega, tako da je ta rešitev dodatno zanimiva za večino zaposlenih. Ukinitev plačila dohodnine na regres (prispevkov ni potrebno plačevati že danes) ima samo eno “lepotno” napako. Prejemniki regresa z visokimi plačami danes plačujejo tudi do 50 % dohodnine, nekdo z minimalno plačo pa samo 16 %. Učinki oprostitve bodo zato za slednjega seveda precej nižji. Ob tisoč evrih regresa bodo tisti v prvem razredu na boljšem za 160 evrov, tisti z najvišjo plačo pa celo za 500 evrov neplačila dohodnine po novem, a temu se pač ne da izogniti.

Predlog je torej s stališča zaposlenih kot tudi gospodarskega sektorja vsekakor ugoden in podjetja bo spodbudil k višjim izplačilom tega dodatka k plači. Ne dvomim, da bodo posebno manjša podjetja to ugodnost v celoti izkoristila (do 1.700 evrov), ker so pač bolj fleksibilna pri iskanju davčno ugodnejših načinov izplačevanja prejemkov zaposlenim. Na drugi strani pa razumljivo to pomeni tudi izpad za proračun. Seveda bodo višji prejemki ljudi pomenili tudi nekoliko višjo potrošnjo in del tega se bo v proračun vrnil v drugačni obliki, z drugimi davki, vseeno pa bo to v prvi fazi pomenilo tudi neposredni izpad proračunskih prihodkov od dohodnine. Kot smo lahko prebrali izjave ministra za finance, ocenjujejo ta izpad na 92 milijonov evrov. Letos naj bi v proračun priteklo torej toliko manj prihodkov od dohodnine, če bo prišlo do ukinitve te obveznosti.

Ker je plačilo dohodnine od regresa del celotnega obračuna dohodnine, v javnih evidencah seveda ni posebnega podatka o tej dohodnini in zato jo lahko samo ocenjujemo. V letnih poročilih FURS-a (Osnovni statistični podatki iz odločb odmere dohodnine) lahko preberemo edino podatek o skupnem znesku izplačanega regresa v bruto znesku. Koliko pa so izplačevalci od tega obračunali dohodnine, pa javno dostopnega podatka ni na voljo. Imajo pa ga na FURS-u in verjetno je bil to vir za oceno ministrstva o izpadu dohodninskih prilivov. Omenjeno poročilo o dohodnini se objavlja sicer s precejšnjim zamikom in trenutno imamo na voljo šele podatke za izplačila v letu 2016. Za 2017 je ves postopek obračuna, dokončne odmere in popravkov potekal celotno  lansko leto in končno poročilo bodo pripravili šele v maju 2019.

Iz zadnjega poročila tako izvemo, da je 741 tisoč prejemnikov v letu 2016 dobilo skupaj izplačanih 601 milijon evrov bruto regresa ali 846 evrov povprečno. Glede na rast zaposlovanja, ugodnejše ekonomske razmere in dvigovanje prejemkov, bi bili izdatki za regres v letošnjem letu najmanj 15 % višji. Ta ocena temelji na podatku, da je bila v Sloveniji že lani masa plač za 14,6 % višja kot v letu 2016 (8 % več zaposlenih in 6 % višje plače), za 15,5 % pa višja tudi dohodnina iz zaposlitve. Ob ukinitvi dohodnine na regres bodo tovrstna izplačila nedvomno še precej višja, a tega ne moremo upoštevati pri izračunu zneska izpada dohodnine.

Z veliko zanesljivostjo lahko ocenimo, da bi torej letos podjetja in drugi izplačevalci za regres namenila okoli 700 milijonov evrov. In koliko bi sicer od tega zneska plačala dohodnine (če ne bi prišlo do spremembe)? Ministrstvo pravi da 92 milijonov evrov. A obračun dohodnine je enoten za vse prejemke iz zaposlitve in to po enotni, skupni dohodninski lestvici. Po njej ima vsak prejemnik prvih 3 tisoč evrov (zaokroženo) letne plače po plačilu prispevkov neobdavčenih. Na naslednjih 8 tisoč plača 16 %, za zneske nad 11 tisoč na leto odvede 27 % in le prejemki, ki presegajo 24 tisoč evrov, so obdavčeni po 34 % ali več (po 50 % šele zneski plač nad 8.000 evrov bruto mesečno). To pomeni, da je po najvišji stopnji oz. dohodninskem razredu v katerega pade posameznik, obdavčen samo dodatni zaslužek nad višino dohodninskega razreda, ne pa ves.

Če regres danes ne bi bil obdavčen z dohodnino in bi to uvedli, potem bi bilo izplačilo regresa na koncu obdavčeno z najvišjo stopnjo, v katero pade prejemnik, ker gre pač za dodatni dohodek. Tako bi bilo obračunano v letnem obračunu, ne glede na to, da bi vam izplačevalec v skladu z navodili obračunal dohodnino po povprečni stopnji. In enako velja tudi obratno. Ko bo regres izločen iz obračuna dohodnine, se bodo znižali zadnji dohodki, ki so danes obdavčeni po najvišji stopnji (dohodninskem razredu) posameznega prejemnika. Zato moramo za izračun dejanskega izpada dohodnine upoštevati mejno (zadnjo) stopnjo dohodnine pri posamezniku in ne njegove povprečne, katero sicer uporabi izplačevalec pri izplačilu regresa.

Zgornje navedbe so za nekoga, ki se podrobno ne ukvarja z obračunom plač, najbrž kar zapletene, čeprav se z njimi sreča vsakomesečno ob izračunu plače.

Za ponazoritev navajam še konkreten izračun plače z regresom v spodnji tabeli. Povprečna stopnja dohodnine nekoga s 3.000 evri bruto mesečne plače znaša 24,7 %. Seveda pa glede na višino plače, že “pade” v tretji dohodninski razred s stopnjo 34 %, a po tej stopnji plača dohodnino samo od zadnjih 362 evrov plače. Ko tej plači dodamo danes še regres, je tudi regres obdavčen po najvišji, 34-odstotni stopnji. In seveda – če regres ne bo več obdavčen, bo izpadla tudi ta obdavčitev po najvišji stopnji.

Regres

In če smo ugotovili, da bi bilo letos izplačanega vsaj za 700 milijonov evrov regresa (bo ga sicer več, če bo uveljavljena oprostitev), bi že ob samo 16 % davčni stopnji to pomenilo 112 milijonov evrov. Ker pa je povprečna mejna davčna stopnja med 23 % in 24 %, bo izpada dohodnine vsekakor precej preko 150 milijonov evrov.

Kako so na ministrstvu izračunali samo 92 milijonov evrov, ni jasno – a kakorkoli obračamo je ta znesek samo 13 % od predvidenega izplačila regresa in tako nizke obdavčitve nimamo. Lahko sicer špekuliram, da so uradniki uporabili povprečno davčno stopnjo dohodnine v primerjavi z dohodki od zaposlitve po plačilu prispevkov (ta je v letu 2016 znašala 12,4 %).

Po tem izračunu bo torej izpada za vsaj 60 milijonov evrov več, kot pravi minister, kar seveda ni zanemarljiv znesek glede na proračunske izdatke (to predstavlja 5 % vse mase plač ali denimo petino prevelike proračunske porabe po oceni Fiskalnega sveta). A s tem se po izkušnjah ne bo nihče preveč obremenjeval. Na koncu bo letošnji priliv iz dohodnine pač nekaj nižji kot je bil lani, kakšen pa bi lahko bil in koliko je bilo izpada, pa tako ne bo nihče računal. Lani je bilo sicer v proračunu kar 130 milijonov evrov več vplačane dohodnine kot je predvideval sprejet proračun (pa bi se to vendarle dalo bistveno natančneje oceniti) – a nismo prebrali niti stavka v pojasnilih, zakaj je temu tako in kje so naredili “napako” pri sestavljanju proračuna. Letos bodo rezultati obratni, prilivov bo manj kot po sprejetem rebalansu proračuna in pri roki bo preprosto pojasnilo, da je dohodnine pač manj zaradi sprememb pri obdavčevanju prejemkov.

%d bloggers like this: